Majski hrošč se je vrnil na črnovrško planoto
Povečano število ličink majskega hrošča so lani najprej opazili nad Ajdovščino, kmalu pa tudi ponovno na črnovrški planoti in tudi v Posočju. Država, ki je v zatiranje ličink pred tremi leti vložila pol milijona evrov, namenskega denarja za vnovični spopad z njimi nima.
IDRIJA> Na črnovrški planoti so komaj končali triletno zatiranje ličink majskega hrošča, ko so se te znova pojavile v večjem številu. Sočasno so napadle po dobršnem delu ožje Goriške med Ajdovščino in Posočjem. Poslanec Samo Bevk je zato ministra za kmetijstvo pozval, naj tokrat država ukrepa hitreje in bolj učinkovito kot ob prvi invaziji ogrcev. Ti so zlasti v Zadlogu povsem uničili dobršen del travnikov.
Travniki bodo verjetno spet goli
Uspeh zatiranja z zajedavsko glivo, s katero so lani zalego ličink zredčili na znosnih nekaj deset primerkov na kvadratnem metru, je bil torej kratkega roka. Letos so denimo v Zadlogu na kvadratnem metru znova našteli do 400 ogrcev. To je število, ki v prihodnjem (kebrovem) letu znova napoveduje gole travnike. Kmetom, ki si še niso dodobra opomogli od škode po prvi invaziji in po splošni krizi v kmetijstvu, pa napoveduje resne težave.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je nedavna povodenj, ko je bil Zadlog 17 dni pod vodo, uničila polovico ličink majskega hrošča, a je hkrati povzročila toliko škode na travinju, da bo ukrepanje nujno. Enako je stanje tudi na preostalih, z ogrci na novo prizadetih predelih Goriške.
Draga gliva je bila po skoraj desetletnem boju z ogrci majskega hrošča kljub kratkotrajnemu uspehu edina, ki se je pri zatiranju izkazala za kolikor toliko uspešno in neškodljivo virom pitne vode.
Država ne obljublja veliko
Pripravek je medtem izgubil evropsko registracijo in ga na prostem trgu ni več mogoče kupiti. Bevk je zato vprašal ministra za kmetijstvo DejanaŽidana, kako se bo država spopadla s problemom, predvsem pa ga je pozval, naj ukrepa hitreje kot prvič.
Židan je povedal, da strokovnjaki ob trenutni razširjenosti ogrcev ocenjujejo, da bodo tehnološki ukrepi (predvsem plitvo oranje z rotaratorji) učinkoviti. Ob poslabšanju razmer pa naj bi država interventno vendarle še lahko uvozila zajedavsko glivo. Dodal pa je, da je pred tremi leti zanjo porabila pol milijona evrov in da v proračunih za prihodnji dve leti denarja za spopad z majskim hroščem nima.
SAŠA DRAGOŠ