Manj denarja bi pomenilo dokončno zaprtje več ustanov

Svet
, posodobljeno:

Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij sta italijanski vladi v pismu izrazili nasprotovanje načrtovanim rezom v sredstva za financiranje dejavnosti manjšine. Predvideno krčenje bi pomenilo dokončno zaprtje več ustanov manjšine, sta opozorila predsednika.

Rudi Pavšič
Rudi PavšičTamino Petelinsek

TRST> V pismu sta Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) opozorila predsednika manjšinskega omizja italijanske vlade, državnega podsekretarja na notranjemu ministrstvu Saviera Ruperta, da je v okviru prvega vladnega omizja obljubil, da se o višini prispevkov za manjšino ne bo razpravljalo.

Prav tako sta opozorila, da je tudi zunanji minister Giulio Terzi prejšnji teden na srečanju ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju zagotovil maksimalno skrb vlade za financiranje manjšine za leto 2013.

V prihodnjih treh letih naj bi prejeli za polovico manj denarja

Finančno ministrstvo pa je zdaj v predlogu proračuna za prihodnja tri leta za slovensko manjšino predvidelo več kot polovico manj denarja kot doslej. Za leto 2013 je predvidenih 2.396.000 evrov, za leto 2014, 2.639.000 evrov in za leto 2015 2.344.000 evrov. Za osnovo je bila predvidena vsota 2.808.000 evrov.

Po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino iz leta 2001 je bilo v zadnjih letih predvidenih približno pet milijonov evrov letno, ta vsota pa je ostajala nespremenjena kljub stalnemu naraščanju stroškov, opozarjata Štoka in Pavšič.

Dodajata, da se kot osnovna vsota ne more upoštevati 2.808.000 evrov, “saj bi to pomenilo dokončno zaprtje večjih kulturnih in raziskovalnih ustanov slovenske manjšine v Italiji. S tem bi se obubožala celotna realnost dežele Furlanije-Julijske krajine in manjšina ne bi mogla več odigravati vloge posrednika kulture in pri valorizaciji večjezičnosti,” sta izpostavila.

Predsednika obeh krovnih organizacij sta Ruperta opozorila še, da bi potrditev sedanjega finančnega načrta lahko imel tudi posledice “v mednarodnem okviru, v prvi vrsti v bilateralnih odnosih s sosednjo Republiko Slovenijo”. Opozorila sta ga tudi na izjave predsednikov obeh držav, Danila Türka in Giorgia Napolitana leta 2011 v Rimu in 2012 v Ljubljani, da je “vloga manjšin neka dodana vrednot v bilateralnih odnosih”.

Kaj pa Terzijeve obljube?

V zvezi s financiranjem manjšine v Italiji je danes na slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca poslansko vprašanje naslovil Mirko Brulc (SD). Tudi Brulc izpostavlja obljube Terzija, ki naj bi jih dal Erjavcu na štiri oči, da bo Italija poskrbela za neokrnjeno delovanje slovenske manjšine.

A ker je italijanska vlada pred tem srečanjem že sprejela proračun za leto 2013, v katerem je manjšini denar prepolovila, Brulc sprašuje slovenskega zunanjega ministra, ali je to odločitev italijanske vlade spregledal.

STA