Marko Pavliha razmišlja o etiki in sreči
Kako se iz levičarja preleviš v desničarja? Marko Pavliha pravi, da se ti to kaj lahko zgodi, če ves čas zagovarjaš enaka strokovna stališča glede ureditve odnosov s Hrvaško.
Doktor pravnih znanosti je po odhodu iz politike “zagrešil” še nekaj: napisal je knjigo o duhovnosti. Le kaj zdaj porečejo kritiki? “Na založbi priznavajo, da se nekaterim zdi to nenavadno, drugi pravijo, da sem malce čuden. Morda mi te komentarje prenesejo v malce olepšani obliki, morda ljudje o meni govorijo še kaj drugega, a v obraz mi tega ne povedo,” se smeji dr. Pavliha, ki te dni po Sloveniji predstavlja svojo knjigo Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti.
>Tudi po odhodu iz politike se pogosto pojavljate v javnosti. Pogrešate medijske žaromete?
“Res sem preživljal neke vrste abstinenčno krizo. Verjetno je s politiko tako kot z drugimi oblikami zasvojenosti. (smeh) Po eni strani si želiš izstopiti, ker veš, da ti to škoduje, po drugi strani pa ti nekaj manjka. Kar naenkrat je bistveno manj adrenalina, ni več svetlih odrskih luči ... Ne bom rekel, da mi medijska pozornost ni všeč. Kako pa bi bil pravnik, profesor, politik in tudi retorik, če me oder ne bi privlačil? In tega kar naenkrat ni bilo več oziroma bistveno manj.”
Marko Pavliha bo svojo knjigo Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti, predstavil prihodnji četrtek, 27. januarja, ob 19. uri, v Kavarni Rezidenca Park v Luciji. Nastopil bo tudi Slavko Ivančić. Konec februarja se bo z bralci srečal tudi v Novi Gorici.
> Ta teden ste napisali odprto pismo zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da izstopate iz posvetovalne skupine o izvajanju arbitražnega sporazuma. Zakaj ta korak?
“Pred referendumom sem obljubil, da bom ne glede na izid glasovanja še naprej pripravljen pomagati, bodisi pri obuditvi pogajanj o iskanju nove diplomatske rešitve spora med obema državama ali pri pripravi memoranduma za arbitražo. To sem storil zaradi najboljših želja naši domovini in ker se zavedam nujnosti sodelovanja politike in stroke. Žal so se okoliščine v zadnjih mesecih tako poslabšale, da zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov ne morem več sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta. Ne želim služiti za alibi vladajočim politikom v primeru katastrofalne arbitražne odločitve. Ne samo, da je arbitražni sporazum slab, Hrvaška ga tudi vseskozi krši in prejudicira odločitev. Za nameček je delovanje vseh skupin in podskupin ter drugih arbitražnih akterjev postalo popolnoma nepregledno in vsaj iz mojega zornega kota neučinkovito, saj se že nekaj mesecev nismo sestali, pa tudi sicer ni jasno - razen morda izbrancem - kaj se dogaja v ozadju. Enostranski potezi hrvaškega geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo sta eklatantna primera, ko bi morali pravniki zavzeti skupno stališče in svetovati zunanjemu ministrstvu in vladi, pa se to na žalost ni dogodilo.”
> Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah na Hrvaškem?
“Bržkone pred kakšnim desetletjem, pred vstopom v politiko.”
> Pred dnevi ste se vrnili z Malte. Kaj ste počeli tam?
“Že 13. leto tam predavam na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodne pomorske organizacije. Podiplomske študente učimo, kako mednarodne konvencije pretopiti v njihovo nacionalno pravo in jih učinkovito izvajati. Letos sem predaval skupini 35 študentov iz 28 držav. Poleg tega sem bil povabljen na sprejem pri predsedniku vlade, obiskala nas je delegacija vlade v senci, večerjal sem z japonskim ministrom, ki je na Malti lobiral za japonskega kandidata za mednarodno sodišče v Haagu. Nemo profeta in patria, pravi starodavni rek, in tudi jaz opažam, da sem v tujini bolj cenjen kot doma.”
ALJA TASI
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi Sobota tiskane izdaje Primorskih novic.