Mattarella obiskal tudi Zagradec ob 100. obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno

RIM > Italija je v prvo svetovno vojno vstopila 23. maja 1915 z napovedjo vojne Avstro-Ogrski. V spomin na vstop v "veliko vojno", v kateri je življenje izgubilo 1,24 milijona Italijanov, je predsednik Mattarella ob Oltarju domovine na Beneškem trgu v Rimu položil venec. Tam se namreč nahaja grob neznanemu vojaku.

Mattarella je po slovesnosti v Rimu odpotoval v Furlanijo-Julijsko krajino, kjer se je v Zagradcu (Sagrado) pri Gorici prav tako udeležil spominske slovesnosti ob zgodovinskih dogodkih pred sto leti.

Na vstop Italije v vojno pred sto leti so se s topovskimi salvami spomnili v mestih širom Italije. Ob tej priložnosti so na javnih zgradbah razobesili zastave. Z izjemo pretežno nemško govoreče Južne Tirolske, kjer so se ob spominu na dogodke pred sto leti izobešanju zastav kljub pozivu premierja Mattea Renzija odpovedali.

Arno Kompatscher, predsednik avtonomne pokrajine Bolzano-Bozen, katere del je tudi Južna Tirolska, je namreč v začetku tedna dejal, da začetek vojne, ki je povzročila smrt in trpljenje, ni dogodek, ki bi si zaslužil praznovanje, zaradi česar se mu zdi neprimerno izobesiti zastavo.

Ob 15. uri so se po vsej Italiji tudi z minuto molka spomnili dogodkov izpred sto let. Na nogometnih stadionih pa bodo tako igralci kot sodniki v prvi ligi nosili majice z napisom "Spomni se". Sicer pa bo do 2. junija, ko je v Italiji nacionalni praznik, možen brezplačen ogled vojaških muzejev in spominskih obeležij.

100. obletnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno se je v svoji nedeljski maši spomnil tudi papež Frančišek, ki je vojno označil za "nesmiseln pokol" in pozval vernike, naj molijo za žrtve in za mir v svetu.

Da razumevanje dogodkov izpred sto let še vedno razdvaja, je pokazal tudi sobotni shod italijanskih neofašistov v Gorici. Nekaj tisoč privržencev neofašistične organizacije Casa Pound se je z zastavami in simboli sprehodilo po goriških ulicah, hkrati pa se je na protifašističnem shodu zbralo več kot tisoč ljudi. Oba shoda sta sicer minila mirno.

Z vojno napovedjo Italije Avstro-Ogrski 23. maj 1915 se je začela tudi za Slovence boleča soška fronta, ki je bila dve leti in pol prizorišče krvavih spopadov na slovenskem ozemlju ob meji med tedanjima silama. Po nekaterih ocenah je soška fronta, ki velja za največji spopad na slovenskem ozemlju nasploh, zahtevala približno 200.000 življenj vojakov na obeh straneh.

STA