Mavrica primorskega petja: Pesmi ne damo za nič na svetu

IDRIJA> Nepogrešljive na domačih prireditvah, z žarom mladostnic sodelujejo na vseh primorskih in vseslovenskih pevskih dogodkih. S pesmijo dodajo leta življenju - sebi in mnogim, ki so z njihovim petjem bogatejši.

“Dekleta”, 20 trenutno, pesmi ne bi dale za nič na svetu. Prav tako ne svojega zborovodje Ivana Rijavca, ki z njimi dvakrat tedensko hodi v “pevsko službo” od rojstva zbora, ki je leta 1984 nasledil moškega v Društvu upokojencev Idrija in z njimi neumorno pili zven glasov, da z lahkoto sežejo v srca poslušalcev. Ker so prijetna, prijateljska družina zlate jeseni, zlato tudi zvenijo.

>>Pojemo ker ...

... “smo zaljubljene v petje in pesem. In ni od muh, da tudi v tem starostnem obdobju pripomoremo k pestrejšemu kulturnemu dogajanju. Lani smo pele na 22 prireditvah, skupaj se nam je nabralo okrog 400 nastopov. Na to smo ponosne, saj se nas je doslej v zboru zvrstilo le 48. Pet pevk - Albina Rupnik, Zdravka Majnik, Jelka Tušar, Iva Čibej in Silva Poženel - je v zboru od začetka.”

> Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“Narodne, ljudske, domoljubne, partizanske. Posegamo tudi po težjem programu, a se zavedamo svojih omejitev in tega, da bi nas moralo za tak program peti več. Skupaj z zborovodjem si prizadevamo oblikovati mešani zbor, a se naši možje petja otepajo.”

>Kje največkrat pojete?

“Na različnih prireditvah, na malodane vseh slovesnostih zveze borcev in društva upokojencev. Redno in z velikim veseljem nastopamo v idrijski psihiatrični bolnišnici in v vseh treh domovih upokojencev v občini. Ne izpustimo nobene revije zborov društev upokojencev, Primorske poje, njene zaključne prireditve Zlata jesen in stiških pevskih taborov, kar nekaj prireditev pa smo organizirale tudi same. Hvaležne smo društvu, katerega sekcija smo, da nas pri tem podpira in upamo, da bo še dolgo tako. Zvestim poslušalcem in vsem, ki so nam doslej za naše delo namenili številna priznanja, pa se zahvaljujemo.”

>Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše ...

... “vaje dvakrat na teden so za nas kot službena obveznost. Resnici na ljubo na njih uživamo, čeprav naš pevovodja zahteva veliko zbranosti in trdega dela, upevanja, ponavljanja. Čeprav se v naši starosti rade prikradejo vsemogoče težave, na vajah in nastopih nanje pozabimo.”

>Kam ste doslej najdlje ponesle svojo pesem?

“V zamejstvo. Večkrat in to nam veliko pomeni, saj smo navsezadnje nastale predvsem zato, da bi popestrile življenje v našem društvu.”

>Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Ker nam zborovodja dopušča samostojno izbiro programa, so nam vse pesmi ljube. Ker smo iz Idrije in zelo rade zapojemo domače, rudarske pesmi, blizu so nam Rož, Podjuna, Zila in vse narodne.”

>Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Vse po vrsti. Po pravici povedano, smo včasih pele na avtobusih veliko več kot sedaj. Niso kriva naša leta, pač pa turobnejše razpoloženje, ki vlada v Sloveniji. Zato se raje pogovarjamo. Na srečo se zelo dobro razumemo in je pogovor pogosto sproščujoč.”

>Kako negujete svoje glasove?

“Po naravni poti in z resnimi vajami.”

>Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?

“Ena lepa glasbena zgodba, zgodba o ljubezni do pesmi in prijateljstvu, pred nastopi, tu in tam, tudi drama.”

>Svet brez pesmi bi bil?

“Pust in dolgočasen. Še slabši kot je, saj se je že nič kolikokrat potrdilo, da kdor poje, zlo ne misli. Zato si želimo, da bi s podporo društva še dolgo ostale v tem lepšem delu pevskega sveta.”SD