Mediji so spet na prepihu

LJUBLJANA> Novi zakon o medijih, ki bi nasledil tistega iz mandata vlade Janeza Janše, naj bi odpravil nepregledno trgovanje z mediji, novinarjem zagotovil avtonomijo in obrzdal politične in ekonomske pritiske na medije.

Vpletanje države?

Predlog zakona je nastajal dve leti, da so prišli do rešitev, ki jih zdaj obravnavajo poslanci, pa so na ministrstvu soočili veliko stališč, je na včerajšnji javni predstavitvi mnenj o zakonu zatrdila Majda Širca. “Vsem tistim pripombam, ki so bile do zdaj izrečene iz nevednosti ali iz zlonamernosti, lahko damo jasen in zelo strokoven odgovor,” je zatrdila in zavrnila, da zakon posega v svobodo medijev celo na način, kot je to naredila Madžarska in s tem razburila vso Evropo. Očitki o odpiranju vrat za politične vplive v avtonomijo medijev prihajajo iz obeh novinarskih društev. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar opozarja zlasti na škodljive posledice, ki bi jih medijem povzročil novi organ Svet za medije. “Povsem je nesprejemljivo, da organ, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino, spremlja spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih,” pravi Kršinar. To je naloga novinarskih strokovnih organizacij, “ne pa države ali njene podaljšane roke,” poudarja. Nesprejemljivo je tudi, da bi tak organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. V ZNP nasprotujejo tudi zaostritvi pogojev za pridobitev statusa samostojnega novinarja. Kršinar je že napovedal, da se utegne takšen zakon, če bo sprejet brez popravkov, znajti tudi na referendumu.

Da Svet za medije odpira vrata političnim vplivom, menijo tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Po besedah predsednika Matije Stepišnika DNS nasprotuje možnosti, da bi Svet za medije presojal profesionalnost medijev, obenem tudi ne vidijo potrebe, da bi sodeloval pri presojanju koncentracije v medijih, saj lahko to neodvisno opravi urad za varstvo konkurence.

Zaščita lastnikov

Čeprav zakonu priznavajo nekatere dobre rešitve (denimo omejitev pravice do popravka, širitev definicije novinarja in ureditev sovražnega govora v mnenjih bralcev ali poslušalcev), pa niso zadovoljni s predvideno regulacijo na področju lastništva medijev. “Zakon o medijih bi moral v prvi vrsti zaščititi interese novinarjev, reprezentantov javnosti, ne pa medijskih lastnikov in lobijev, ki vanj skozi stranska vrata velikokrat pripeljejo svoje parcialne interese,” pravi Stepišnik. Novinarje moti tudi to, da mnenje uredništev pri imenovanju urednikov ni zavezujoče.

JANA KREBELJ