Medja: Za dokapitalizacijo NLB 375 milijonov evrov
Uprava in nadzorni svet NLB ostajata na stališču, da je treba največjo slovensko banko čim prej spet dokapitalizirati, je danes povedal predsednik uprave banke Janko Medja. Potreba po dodatnem kapitalu po njegovih besedah ostaja pri približno 375 milijonih evrov, ključna predpostavka pa je, da banka po njej ne bo več potrebovala državne pomoči.
LJUBLJANA> Delničarji Nove Ljubljanske banke (NLB) na čelu z državo ob koncu lanskega leta niso odločali o “previdnostni” dokapitalizaciji v višini 375 milijonov evrov, ki jo je predlagal nadzorni svet banke.
Kot je takrat pojasnil tedanji minister za finance Janez Šušteršič, dokapitalizacija po oceni države še ni potrebna, za največjega lastnika pa bi bilo idealno, če bi se izvedla ob prenosu slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma tako imenovano slabo banko.
Medja: Banko je treba čim prej dokapitalizirati
Janko Medja je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi poslovnih izidov za lani povedal, da bosta uprava in nadzorni svet tudi v prihodnje zagovarjala stališče, da je treba banko čim prej dokapitalizirati. Prvi mož NLB pričakuje, da bodo časovni roki približno enaki kot lani, ko je država skupaj s Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo banko za skupno 381 milijonov evrov dokapitalizirala konec junija oziroma čisto v začetku julija.
Glede potrebne višine dokapitalizacije je Medja danes povedal, da se rezultati od takratnih ocen nadzornikov ne razlikujejo bistveno, zato je moč še naprej govoriti o kapitalski potrebi v višini približno 375 milijonov evrov.
50 ljudi bo upravljalo z dvema milijardama
Vendar pa se v NLB po Medjevih besedah zavedajo, da ne morejo čakati in da morajo sami poskrbeti, kolikor je le mogoče, za svojo bilanco in naložbe. Že lani novembra so se zato odločili za oblikovanje posebne notranje enote za nestrateške dejavnosti in naložbe skupine NLB ter upravljanje s tveganji. Medja pravi, da jo je moč opisati tudi kot neke vrste interno slabo banko.
V tej enoti, ki se bo torej ukvarjala s tistimi naložbami in dejavnostmi, iz katerih se NLB umika, naj bi približno 50 ljudi upravljalo s približno dvema milijardama evrov naložbenega portfelja. Gre za delnice in lastniške deleže, posojila, od katerih je okoli tri četrtine problematičnih in pa tudi z deli skupine, ki jih želi banka dezinvestirati. Večino dela pri vzpostavitvi te enote so že opravili.
Glede prenosa slabih terjatev na državno slabo banko je Medja povedal, da bo, če bo do izvedbe te zunanje sistemske rešitve prišlo, to za NLB dano dejstvo in bo to eno od orodij za prestrukturiranje portfelja. Del naložb v posebni interni enoti je lahko kandidat za prenos na slabo banko, je dodal.
STA