Mednarodna skupnost obsoja nasilje v Libiji

TRIPOLI> Namestnik libijskega veleposlanika pri ZN Ibrahim al Dabaši je pozdravil ukrep VS ZN, vendar pa ga je označil za ne dovolj močnega. Kot je dejal, je dobil informacije iz svoje države, da naj bi se po torkovem nagovoru Gadafija po televiziji v Libiji začel genocid nad ljudstvom, Gadafijeva izjava pa naj bi bila koda, ki ga je sprožila.

Arabska liga izključila Libijo

Že pred VS ZN se je v torek odzvala tudi Arabska liga, ki je na zasedanju v Kairu izključila Libijo iz svojega dela in dela svojih organov. Države so že zbrale dovolj podpisov za izredno zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi o Libiji, ki je sicer tudi članica sveta, in bo v petek. Oglasila se je tudi državna sekretarka ZDA Hillary Clinton, ki je odgovornost za dogajanje pripisala libijski vladi in dejala, da bodo ZDA ukrepale v dogovoru z mednarodno skupnostjo.

Evropska komisija: Gadafijeve grožnje “nesprejemljive”

Evropska komisija pa je poudarila, da so grožnje libijskega voditelja Gadafija, uperjene proti lastnemu ljudstvu, “nesprejemljive”. EU je že sprejela nekaj ukrepov proti libijskemu režimu, države članice pa na izrednem srečanju v Bruslju razpravljajo tudi o sankcijah. Več voditeljev članic unije, med njimi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel, je že pozvalo k ostrim ukrepom proti Gadafijevemu režimu.

Berlusconi z Gadafijem po telefonu

Italijanski premier Silvio Berlusconi je Gadafija v torek kar poklical po telefonu in ga pozval, naj konča nasilje nad protestniki in prepreči državljansko vojno. Berlusconi je libijskega voditelja poklical po njegovem nastopu na libijski državni televiziji, v katerem je ta med drugim Italijo in ZDA obtožil oboroževanja protestnikov. V Berlusconijevem kabinetu podrobnosti pogovora niso razkrili, naj bi pa italijanski premier te navedbe v pogovoru odločno zanikal.

Gadafi je v pogovoru z Berlusconijem dejal, da so žrtve nasilja večinoma pripadniki libijskih oboroženih sil, je po torkovem večernem izrednem zasedanju ključnih ministrov italijanske vlade pojasnil minister za obrambo Ignazio La Russa. Gadafi je še zagotovil, da je v Libiji “vse v redu”.

Slovenski parlament obsodil vsako uporabo sile

O razmerah v Libiji je razpravljal tudi odbor slovenskega parlamenta za zunanjo politiko, ki je soglasno sprejel izjavo, v kateri je obsodil vsako uporabo sile, kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava nad demonstranti v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki si prizadevajo za demokratične spremembe.

Razmere v Libiji se zaostrujejo

V Libiji se medtem razmere še vedno zaostrujejo. Gadafi naj bi kljub krvavemu zatiranju protestnikov izgubljal oblast nad državo. Več delov Libije, med drugim vzhod države, nadzirajo uporniki, ki sodelujejo z vojsko. Uporniki naj bi nadzirali tudi mesto Adždabija na vzhodu države.

Plačanci naj bi streljali na “vse, kar se premika”

V rokah opozicije naj bi bil po navedbah tamkajšnjih prebivalcev že več dni celoten vzhod države. Režim pa še vedno nadzira prestolnico Tripoli. Po poročanju tujih medijev po mestu patruljirajo tuji plačanci, predvsem iz sosednjega Čada, ki streljajo na “vse, kar se premika”. Informacije iz Libije so sicer skope, saj tujim novinarjem ne dovolijo vstopa v državo, motene pa so tudi telefonske, internetne in druge povezave.

Različne trditve o številu ubitih

Libijske oblasti so sporočile, da je bilo v nemirih, ki v državi divjajo že deveti dan, ubitih 300 ljudi, in sicer 189 civilistov in 111 vojakov. To so prvi podatki o žrtvah, ki jih je objavil Gadafijev režim. Največ ubitih naj bi bilo v Bengaziju, drugem največjem libijskem mestu. Nevladne organizacije ocenjujejo, da je mrtvih veliko več. Mednarodna federacija za človekove pravice (IFHR) trdi, da je žrtev protestov najmanj 640, od tega naj bi jih 275 umrlo v Tripoliju, 230 pa Bengaziju.

Gadafi vse bolj osamljen

Gadafiju obrača hrbet vse več diplomatov in visokih predstavnikov njegovega režima. V torek je tako s položaja odstopil tudi notranji minister Abul Fatah Junis, ki je sporočil, da se pridružuje revoluciji. Gadafiju se upira tudi vojska. Eden od vojaških pilotov ni spoštoval ukaza, naj bombardira Bengazi, in je svoje letalo strmoglavil v puščavo. Pilot in kopilot sta se varno izstrelila, letalo suhoj 22 ruske izdelave pa je strmoglavilo nedaleč od Adždabije.

Tujci množično bežijo iz Libije

Tujci medtem še naprej zapuščajo državo. Na letališču v Tripoliju na evakuacijo čaka več tisoč ljudi. Več držav, med njimi Srbija, Nizozemska in Kitajska, je za evakuacijo svojih državljanov v Libijo poslalo svoja letala, druge, tudi ZDA in Turčija, ladje, na tisoče Egipčanov pa Libijo zapušča čez kopensko mejo.

Skupini slovenskih turistov, ki potujeta po Libiji, si prizadevata za predčasno vrnitev domov. Ena od skupin, ki potuje z agencijo Oskar, je skušala že v sredo zjutraj predčasno poleteti iz Sabhe, a ji to ni uspelo. Tudi druga skupina, ki potuje z agencijo Pisanec, išče način, kako bi se lahko čimprej vrnila v domovino. Slovensko zunanje ministrstvo skuša agencijama pomagati, da bi turiste varno prepeljali domov.

Sredozemske države bodo zahtevale poseben sklad za begunce

Evropske države, v katere se zateka največ beguncev iz Libije in ostalih kriznih območij s severa Afrike, bodo na četrtkovem srečanju notranjih ministrov EU zahtevale oblikovanje posebnega solidarnostnega sklada.

To je po današnjem srečanju z notranjimi ministri Francije, Španije, Grčije, Cipra in Malte napovedal italijanski notranji minister Roberto Maroni, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Poleg tega bo šesterica držav v Bruslju predlagala vzpostavitev evropskega azilnega sistema do leta 2012, ki bi vključeval tudi delitev bremen, ki jih v sedanji krizi nosijo omenjene države.

V EU bi lahko prišlo od 200.000 do 300.000 beguncev

Maroni je pojasnil, da po vsej državi iščejo možne lokacije za oskrbo beguncev, če bi to bilo potrebno. Vendar pa, tako Maroni, sami dolgo ne bodo mogli nositi bremena beguncev, ampak bo morala na pomoč priskočiti tudi unija. Po ocenah italijanskih oblasti bi utegnilo v evropske države prebežati med 200.000 in 300.000 ljudi.

Francoski minister za notranje zadeve Brice Horpefeux je po srečanju dejal, da ministra Maronija ni slišal govoriti o tem, da želi Italija del beguncev poslati v Francijo, pa čeprav so nekateri begunci izrazili takšno željo. Komentar je povezan z izjavami vodje koalicijske Severne lige Umberta Bossija, ki je dejal, da bi morala Italija del beguncev poslati v Francijo in Nemčijo.

Italija zahteva finančno pomoč

Italijanska vlada je od Bruslja sicer že zahtevala finančno pomoč za oskrbo več kot 5000 prebežnikov, ki so se v zadnjih tednih iz nestabilne Tunizije zatekli na otok Lampedusa. Večino so jih italijanske oblasti že premestile z otoka z okoli 6000 prebivalci na druge lokacije.

V Rimu so sicer danes protestniki z libijskega veleposlaništva strgali zeleno zastavo Gadafijevega režima in jo zamenjali z rdeče-črno-zeleno, ki jo je pred vojaškim udarom leta 1969 uporabljala monarhija. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je med protesti prišlo tudi do prerivanja s policisti, ki so protestnikom skušali preprečiti dostop do veleposlaništva. STA