Mehdorn ni prebil nezaupanja do holdinga
Veliko skeptikov in malo zagovornikov - tako je bilo vzdušje na konferenci o slovenskem logističnem holdingu, na kateri so strokovnjaki iz logistične panoge orisali svoje poglede na predlog povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope.
BRDO PRI KRANJU> Premierja Boruta Pahorja je včeraj presenetila polemika, ki se je razvila ob pogledih na idejo logističnega holdinga, a se ne želi prenagliti. Čez mesec in pol ali dva bodo pripravili še drugo konferenco, medtem pa pripravili odgovore na vprašanja, ki ostajajo odprta. “Takoj sem se soočal z izjemno močnimi ekspertnimi, gospodarskimi in političnimi dvomi. Popolnoma mi je bilo jasno, da tako veliko zamisel ne bo mogoče verodostojno sproducirati, če ne vodimo te diskusije transparentno z vsemi minusi in plusi. Dobro je, da smo si nalili čistega vina,” je še menil.
Logistični holding je zamisel nekdanjega direktorja Deutsche Bahna Hartmuta Mehdorna, s povezovanjem pa bi po Pahorjevem mnenju prišlo do pozitivne sinergije, od katere bi imeli koristi tako v železnicah kot v Luki Koper in v Intereuropi ter ostalih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding.
Slovenski logistični holding bi lahko v obdobju vse večje konkurence okrepi tržni položaj železnic in Luke Koper, zaradi učinkovitih zalednih povezav pa okrepi tudi Intereuropo, meni Hartmut Mehdorn.
Holding tako bi postal močan igralec v evropskem okolju: “Nobeno podjetje zase ne more razvijati mreže na svojih trgih, kaj šele na drugih.”
130 milijon za odkup deležev
Mehdorn svetuje, da država odkupi deleže v podjetjih, kjer ni večinski častnik. Za to naj bi potrebovala približno 130 milijonov evrov. Na ravni holdinga pa naj vselej ohrani vsaj 51-odstotni delež.
V zadnjih mesecih je po Mehdornovih besedah postalo jasno, da Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja, da se Luka Koper sooča z vse večjo konkurenco in da je potrebno prestrukturiranje zadolženosti Intereurope. Možni so trije scenariji: ne narediti ničesar, najprej prestrukturirati Slovenske železnice in se potem lotiti ostalega ali pa prestrukturiranje in povezovanje hkrati.
Iskanje kompromisa
“Če ne bi naredili ničesar, bi Slovenija izgubila svoj geostrateški položaj in logistično znanje, izgube pa bi bile tudi v finančnem smislu,” opozarja Mehdorn. V primeru, da bi se najprej lotili prestrukturiranja železnic in nato ostalega, bi to v prihodnjih letih pomenilo 250 milijonov evrov stroškov, rezultatov pa ne bi bilo. Mehdorn zato priporoča tretjo možnost: prestrukturiranje in povezovanje hkrati.
“Nisem pričakoval vsesplošnega aplavza. A na koncu bo treba najti kompromis,” je menil Mehdorn. SR