Merklova in Sarkozy s celovitim dogovorom o reševanju bank

BERLIN> Potem ko bodo v naslednjih tednih dorekli podrobnosti, bodo dogovor predstavili na vrhu skupine G20, ki bo v začetku novembra v francoskem Cannesu, besede voditeljev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Kot je poudaril Sarkozy, mora namreč Evropa svoje "probleme" rešiti do vrha G20.

Merklova je na novinarski konferenci po dobro uro trajajočih pogovorih zatrdila, da se tako Nemčija kot Francija zavedata svoje velike odgovornosti in sta odločeni narediti vse, da zagotovita ustrezno dokapitalizacijo evropskih bank.

Banke bodo enakovredno obravnavane

Tudi Sarkozy je poudaril, da sta si glede morebitnih finančnih injekcij bančnemu sektorju z Merklovo "povsem enotna". Enako velja za razširitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), je zatrdil in dodal, da je današnji dogovor celovit, a za pogovor o njegovih podrobnostih je še prezgodaj.

Tudi Merklova o podrobnostih dogovora ni želela govoriti, saj morajo o njem, kot je poudarila, najprej razpravljati še ostali evropski voditelji.

Konkretnemu odgovoru na vprašanje, ali bodo dokapitalizirane vse evropske banke, se je kanclerka izognila in dejala le, da bodo vse banke v območju evra ocenjevali po enakih kriterijih, ki bodo usklajeni tudi z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom.

Oba stavita na tesnejše sodelovanje

Sarkozy je poleg tega na novinarski konferenci razkril, da bosta Pariz in Berlin predlagala "pomembne spremembe" obstoječih pogodb EU, in ob tem dodal, da se zavzema za večjo integracijo območja z evrom. Merklova pa je dejala, da "je cilj imeti tesnejše in bolj zavezujoče sodelovanje držav območja z evrom".

Oba voditelja sta danes še izpostavila, da mora Grčija ostati del območja z evrom. Poleg tega sta prepričana, da bo slovaški parlament v torek potrdil krepitev EFSF in da bo ta kmalu povsem operabilen.

Različna pogleda na reševanje bank

Berlin je sicer doslej zagovarjal stališče, da morajo banke, ki se znajdejo v težavah, kapital najprej iskati na trgu, nato pri domačih državah, medtem ko mora biti dostop do sredstev EFSF šele zadnji izhod in omejen. Če bi bila evropska pomoč vseeno nujna, bi morala biti pogojena s strukturnimi reformami v državi, je v minulih dneh poudarila Merklova.

Pariz se je medtem po poročanju medijev nagibal k možnosti, da bi se sredstva EFSF lahko porabilo tudi za dokapitalizacijo bank, ki imajo v lasti obveznice problematičnih članic območja z evrom. Francoski uradniki so sicer nesoglasja pri tem vprašanju z Nemčijo zanikali.

Atene morajo splavati iz krize

Nemčija in Francija sta največji vplačnici v EFSF, hkrati pa so njune banke tudi najbolj izpostavljene grškemu dolgu. Če bi Grčija bankrotirala, bi to bančne ustanove obeh držav lahko zelo prizadelo. Prav zato sta Merklova in Sarkozy zelo zainteresirana, da bi Atene splavale iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območja evra.

Voditelja Francije in Nemčije sta se sestala pred prihajajočim vrhom evrskih držav, ki bo 17. in 18. oktobra v Bruslju. Da pred tovrstnimi srečanji uskladita svoja stališča in pripravita skupne predloge, je zanju že precej običajno.

STA