Merklova potrdila, da bo znova kandidirala za nemško kanclerko
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes potrdila, da se bo na volitvah septembra prihodnje leto vnovič potegovala za kanclerski položaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na vire v kanclerkini stranki CDU. 62-letna Merklova je odločitev sporočila na zasedanju strankinega vodstva v Berlinu.
BERLIN > Uradna izjava Angele Merkel je napovedana za drevi ob 19. uri. Čeprav je sprva napovedovala, da bo njen sedanji mandat zadnji, pa so v zadnjih dneh v javnost pricurljale novice, da bo vendarle poskusila osvojiti še četrtega. Na oblasti je sicer že od leta 2005.
V stranki Merklova nima večjih izzivalcev ter tako ostaja njena najvidnejša osebnost. Ob napovedi, da se bo potegovala za nov kanclerski mandat, je tako napovedala tudi, da bo znova kandidirala za predsednico CDU. Člani stranke, ki jo vodi od leta 2000, bodo novo vodstvo izbirali 6. decembra, še navaja dpa.
Kandidaturo je kanclerka napovedala v turbulentnih časih za Evropo, ki jih je zaznamovala predvsem odločitev Britancev, da zapustijo EU. Povzpele pa so se tudi populistične stranke in gibanja, k čemur je botrovala predvsem begunska kriza.
Ta je zaznamovala tudi njen zadnji mandat, saj je lani samo v Nemčiji za azil zaprosilo 890.000 ljudi. Merklova je vodila politiko odprtih vrat do beguncev, kar so sprva pozdravili tako doma kot v tujini, kmalu pa je doživela tudi plaz kritik. Med najglasnejšimi je bila nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s tem pridobila tudi precej podpore volilcev.
Po ocenah poznavalcev nemške politike bi lahko zadnji tektonski premiki v globalni politiki, med katere sodi tudi izvolitev Donalda Trumpa za prihodnjega ameriškega predsednika, nemške volilce, ki neradi tvegajo, pripeljali nazaj k Merklovi.
Z morebitnim četrtim mandatom bi lahko Merklova postala kanclerka z najdaljšim stažem v zgodovini Nemčije. Soustanovitelj CDU Konrad Adenauer je Nemčiji vladal 14 let, mentor Merklove Helmut Kohl pa 16.
Med pomembnejšimi dogodki, s katerimi se je morala soočiti v dosedanji karieri, je bila kriza evroobmočja. V letih 2011 in 2012 je tako nemška kanclerka z besedami “če pade evro, pade Evropa” podprla načrt Evropske centralne banke, ki je predvideval rešitev Grčije z odkupovanjem obveznic.
Eden od ključnih dogodkov v zadnjih letih je bil tudi prisluškovalni škandal iz leta 2013, ko je ameriški žvižgač Edward Snowden razkril, da je nemška zunanja obveščevalna agencija BND ZDA pomagala pri prisluškovanju uradu francoskega predsednika Francoisa Hollanda, francoskemu zunanjemu ministrstvu in Evropski komisiji. Merklova je obljubila, da bo parlamentarni odbor raziskal zadevo, a je bil kasneje odboru onemogočen dostop do seznama tarč prisluškovanja.
STA