Mia Farrow je postavila Campbellovo na laž
Ameriška igralka Mia Farrow je danes na sojenju nekdanjemu liberijskemu diktatorju Charlesu Taylorju v Haagu dejala, da je britanska manekenka Naomi Campbell vedela, da ji je diamante, ki jih je dobila leta 1997, dal Taylor.
HAAG>Mia Farrow je s tem postavila na laž Naomi Campbell, ki je minuli teden na sodišču v Haagu izjavila, da ni vedela, da so dragi kamni prišli od Taylorja. Ameriška igralka je dejala, da ji je Campbellova pri zajtrku v Cape Townu septembra 1997 povedala, da je od Taylorja prejela velik diamant. Obe pa sta se takrat udeležili dobrodelnega dogodka, ki ga je priredil tedanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela. Prireditve se je kot gost udeležil tudi Taylor.
Campbellova je dejala, da ni vedela od kod diamanti
Britanska manekenka je minuli četrtek med pričanjem izjavila, da sta ji ponoči neznana moška v hotelsko sobo prinesla mošnjiček z umazanimi diamanti, vendar ni vedela, kdo ji jih je poslal. Dodala je, da ji je Farrowova namignila, da bi ji diamante lahko dal Taylor.
Ameriška igralka pa je danes dejala, da je Campbellova govorila o velikem diamantu in da je bila precej vznemirjena zaradi tega, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tožilstvo v Haagu upa, da bo lahko s pomočjo pričanja Naomi Campbell in Mie Farrow povezalo Taylorja s krvavimi diamanti, s katerimi naj bi financirali državljansko vojno v Sierri Leone v letih od 1991 do 2001. Nekdanji liberijski voditelj vztrajno zanika, da bi kdajkoli imel opravka s tovrstnimi diamanti in da bi z njimi trgoval ter kupoval orožje.
S krvavimi diamanti za vojno
Izraz "krvavi diamanti" se je prijel za drage kamne, ki so prišli iz afriških držav, v katerih so divjali spopadi. V praktično suženjskih razmerah so jih pridobivali ujetniki, z njimi pa so nato uporniki kupovali orožje in financirali nadaljevanje bojev.
Taylor naj bi bil eden glavnih uporabnikov trgovine s krvavimi diamanti, s čimer naj bi financiral upornike RUF v Sierri Leone, ki so bili še posebej zloglasni s svojo krutostjo nad civilisti z množičnimi umori, posilstvi in pohabljanjem. Vojna med letoma 1991 in 2001 naj bi sicer zahtevala najmanj 120.000 življenj.
Nekdanjega liberijskega predsednika so aretirali leta 2006, sojenje v Haagu pa se je začelo leto kasneje. V enajstih točkah je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, a vso odgovornost zanika.
STA
