Migracijski pakt med EU in Turčijo po petih letih na prelomnici
Sporen dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki je v veliki meri ustavil t. i. balkansko migrantsko pot, je po petih letih na prelomnici in potreben prenove. Evropa v njem danih zavez ni izpolnila, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa številne begunce, ki ostajajo ujeti na turškem ozemlju, izkorišča kot sredstvo političnega izsiljevanja.
BRUSELJ, ANKARA > 18. marca 2016 dogovorjen pakt je bil eden v vrsti ukrepov, s katerimi se je skušala takrat razklana in nemočna EU spopasti z valom na stotisoče beguncev in migrantov, ki so se preko Turčije in nato Balkana prebijali proti zahodu in severu Evrope.
EU se je v dogovoru z Ankaro zavezala, da ji bo v zameno za ustavitev migrantskega vala na turški meji plačala šest milijard evrov pomoči, pospešila proces vizumske liberalizacije, dala nov zagon zastalim pristopnim pogajanjem in okrepila carinsko unijo s Turčijo.
Že od samega začetka je pakt tarča ostrih kritik, češ da je EU z njim preložila odgovornost za stotisoče ljudi na Turčijo ter si ob tem namerno zatisnila oči pred kršitvami človekovih pravic in mednarodnega prava. Namesto da je zaprla svoje meje, bi morala prosilcem za azil odpreti zakonite in varne poti prihoda v Evropo.
Kmalu po sklenitvi dogovora se je begunski oziroma migrantski val bistveno zmanjšal, čeprav nikoli ni zares presahnil. Če je leta 2015 t. i. balkansko pot prečkalo okoli 850.000 nezakonitih migrantov, so jih leta 2019 našteli okoli 60.000, lani pa 10.000, a to naj bi bila v veliki meri posledica pandemije novega koronavirusa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
A te številke ne pomenijo, da dogovor iz marca 2016 dejansko deluje. To med drugim dokazujejo grozljivi prizori z grških otokov in iz BiH, kjer v nemogočih razmerah biva na tisoče migrantov.
EU danih zavez, predvsem političnih, nikoli ni izpolnila. Krivdo za to nosi tudi Erdogan, saj je v minulih letih - tako s svojim vse bolj avtokratskim vladanjem kot z ozemeljskimi ambicijami v vzhodnem Sredozemlju in vlogo v konfliktih po svetu - zaostril odnose z evropskimi partnerji. Dogovor obenem vse bolj izkorišča kot sredstvo političnega izsiljevanja, da bi si zagotovil podporo unije pri uveljavljanju svojih interesov v Siriji in širši regiji.
Politični odnos med stranema je vse bolj disfunkcionalen in obstoječi dogovor bo, če ga ne bosta bistveno nadgradili ali celo zamenjali z novim, propadel, agencija dpa navaja mnenje več strokovnjakov. EU več kot pet let po begunski krizi še vedno ni uspelo doseči dogovora o nujni prenovi evropskega azilnega sistema in obvladovanju migracij, zato še naprej potrebuje sodelovanje Turčije, ki na svojem ozemlju zdaj gosti že štiri milijone beguncev, večinoma sirskih.
Prizadevanja za prenovo obstoječega sporazuma so sicer stekla že pred letom dni, a so nato hitro znova zastala.
Kot ugotavlja neodvisni turški think-tank IstanPol, je bil dogovor izpred petih let predvsem krizni odziv na tedanji begunski val in to je tudi njegova glavna pomanjkljivost - da gre za začasno rešitev dolgotrajnega fenomena, za katerega EU ni imela politične volje, da ga celovito naslovi. Zaradi nasprotovanja več držav članic sprejemanju beguncev dogovor tudi nikoli ni temeljil na načelu deljene odgovornosti.