“Milijon in pol brezposelnih ni igra”
Potem ko je grški premier Aleksis Cipras v noči na soboto nepričakovano napovedal referendum o pogojih mednarodne pomoči Grčiji in finančni ministri območja evra v soboto niso podaljšali programa pomoči Grčiji, državo čaka negotovost. ECB je sicer v nedeljo sklenila ohraniti nujno likvidnostno pomoč grškim bankam na dosedanji ravni.
ATENE, BRUSELJ, FRANKFURT> Grški parlament je v noči na nedeljo potrdil predlog Aleksisa Ciprasa, da bi Grki na referendumu 5. julija odločali o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo pomoč.
Cipras je referendum napovedal v noči na soboto, premislil pa si ni niti po sobotni odločitvi evroskupine, da programa pomoči Grčiji ne podaljša za en mesec, da bi v miru izvedli referendum. Poslanci so njegov predlog podprli s 178 glasovi za in 120 proti.
Grški premier je v nagovoru pred glasovanjem izrazil upanje, da bodo Grki čez teden dni izrazili odločen ne ultimatu upnikov in glasen da Evropi solidarnosti.
“Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra”
“Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra,” je v parlamentu dejal Cipras in spomnil na številne brezposelne ter revne Grke. “Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra,” je opozoril.
Znova je bil kritičen tudi do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki mu mora Grčija do torka vrniti 1,6 milijarde evrov. Če tega ne bo storila, Grčija, kot je zatrdila generalna direktorica IMF Christine Lagarde, po torku ne bo več imela dostopa do sredstev IMF. Lagardova je sicer kasneje sporočila, da je IMF pripravljen nuditi podporo Grčiji.
Scenarijev o tem, kako se bo razpletla grška kriza, je sicer veliko, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor.
Ministri območja evra so v soboto vsi po vrsti poudarjali, da zavrnitev podaljšanja programa pomoči ne pomeni grškega odhoda iz območja evra, kljub temu pa je avstrijski finančni minister Jorg Schelling za časnik Die Presse danes dejal, da se to zdi skoraj neizogibno. Ob tem je pojasnil, da država ne more izstopiti iz denarne unije, temveč lahko izstopi samo iz EU, za kar mora podati prošnjo, s katero se morajo druge članice strinjati.
Medtem grški finančni minister Janis Varufakis vztraja, da so še možnosti za dogovor, ključ pa ima po njegovem prepričanju v rokah nemška kanclerka Angela Merkel. Od mednarodnih posojilodajalcev Varufakis pričakuje "boljšo ponudbo" in v tem primeru bi grška vlada državljane pozvala, naj na referendumu glasujejo za.
Večina Grkov naklonjena dogovoru z upniki
Raziskave javnega mnenja kažejo, da je večina Grkov naklonjenih dogovoru z upniki, sicer pa je v državi zaznati vse večjo zaskrbljenost. Tudi v nedeljo so bile pred bankomati, črpalkami in celo trgovinami dolge vrste ljudi, ki se bojijo motenj v oskrbi.
Nemška vlada je svojim državljanom, ki potujejo na počitnice v Grčijo, svetovala, naj imajo pri sebi dovolj gotovine, saj lahko pride do motenj pri oskrbi bankomatov.
Grške banke so že več tednov odvisne od nujne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke. Svet ECB je danes sklenil ohraniti nujno likvidnostno pomoč (ELA) grškim bankam na sedanji ravni, to je na ravni 90 milijard evrov. S tem je ECB vsaj nekoliko omilila negotovost pred ponedeljkom.
Predsednik ECB Mario Draghi je napovedal, da bodo tesno sodelovali z grško centralno banko, guverner grške centralne banke Janis Sturnaras pa je napovedal, da bo grška centralna banka sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti grških državljanov v teh težkih okoliščinah.
Bodo grške banke v ponedeljek odprte?
Ali bodo grške banke v ponedeljek odprte, še ni jasno. V Atenah se je popoldne na izredni seji sešel svet, ki skrbi za sistemsko stabilnost, ki razpravlja o možnosti uvedbe kapitalskega nadzora. Finančni minister Varufakis je pred sejo dal vedeti, da temu ukrepu ni naklonjen, a odločitev sveta še ni znana.
V negotovosti se ni znašla samo Grčija, temveč celotno območje evra, tudi Slovenija. Finančni minister Dušan Mramor je danes dejal, da lahko Slovenija v primeru grške razglasitve plačilne nesposobnosti pričakuje povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko bolj otežen dostop do finančnih trgov. Da bi maksimalno nevtralizirali ta tveganja, pa je po njegovih besedah nujno pospešiti vse aktivnosti, ki jih je Slovenija že začrtala za letos in prihodnje leto.
Zunanji minister Karl Erjavec ocenjuje, da je izstop Grčije iz območja evra vse bliže, za referendum pa so se grške oblasti po njegovem mnenju odločile, ker Ciprasova vlada ne more izpolniti predvolilnih obljub.
STA