Mineva 20 let od sprejetja Slovenije v ZN

NEW YORK> Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, ki so bile sprejete v članstvo ZN na isti dan, bodo prihodnji teden v Palači narodov v New Yorku v spomin na ta prelomni dogodek priredile skupen sprejem in priložnostno razstavo.

Zunanji minister Karl Erjavec bo pred pomembno obletnico že danes v Ljubljani predstavil prihodnje naloge in izzive slovenske zunanje politike, v petek pa bo v Ljubljani simpozij, na katerem bo govornik tudi predsednik republike Danilo Türk.

Türk državo popeljal do zmage na volitvah za članstvo v Varnostnem svetu

Prvi veleposlanik Slovenije pri ZN je bil prav današnji predsednik Türk, ki je 14. oktobra 1997 s svojo ekipo državo popeljal do zmage na volitvah za članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 1998 in 1999. Za mlado državo je bil to uspeh, ki ji ga lani ni uspelo ponoviti.

Türk je kasneje prevzel položaj pomočnika generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za politične zadeve, na katerem je ostal do leta 2005. V ZN je pustil pečat, saj ga še vedno omenjajo kot enega od možnih kandidatov za novega generalnega sekretarja ZN - če se bodo države članice držale neformalnega dogovora, da bo ta prišel iz vzhodnoevropske skupine.

V času Petriča dogovor o nasledstvu

Za Türkom je Slovenijo v ZN zastopal veleposlanik Ernest Petrič, danes predsednik ustavnega sodišča. Petrič je bil leta 2006 v Generalni skupščini ZN izvoljen za člana Komisije za mednarodno pravo, kar mu je znova uspelo leta 2011. V času njegovega vodenja slovenske misije so države naslednice nekdanje Jugoslavije uspele skleniti dogovor o nasledstvu znotraj ZN.

Prvih deset let slovenskega članstva v ZN je namreč zaznamovala dediščina nekdanje Jugoslavije, saj je Srbija, ki si jo je skušala prilastiti, šele leta 2000 postala članica svetovne organizacije. Vprašanje nasledstva se je zaradi dolgov, ki so jih ZN zaračunavali neobstoječi državi SFRJ, vleklo tudi skozi drugo desetletje slovenskega članstva, vse do leta 2008, ko so v sekretariatu ZN črtali večino dolga.

Štigličeva in Slovenija obraz in glas EU v ZN

Petriča je nasledil sedanji veleposlanik v Washingtonu Roman Kirn, ki je bil leta 2003 in 2004 tudi eden od podpredsednikov Generalne skupščine ZN. Za njim je slovensko misijo pri ZN prevzela veleposlanica Sanja Štiglic. Vodila jo je skozi zahtevno obdobje predsedovanja EU, ko je bila Slovenija v ZN obraz in glas unije. Veleposlanici naj bi se mandat iztekel letos.

Majhna država, ki uvodoma ni imela vpliva na svetovna dogajanja, se je po sprejetju v članstvo v ZN posvetila delu na področjih, ki medijsko niso odmevna, vendar pa so med glavnimi nalogami svetovne organizacije.

Tako v prvem kot drugem desetletju članstva v ZN je Slovenija veliko pozornosti namenila zaščiti človekovih pravic, pravicam žensk in otrok, razvojnim vprašanjem, varovanju okolja, zdravstvu in kulturnemu sodelovanju.

Za mirno reševanje sporov, a za invazijo na Irak

V skladu z ustanovno listino ZN si je vedno aktivno prizadevala za mirno reševanje sporov, morda z izjemo leta 2003, ko se je pridružila koaliciji držav, ki so podprle invazijo na Irak, s čimer so se ji odprla vrata članstva v zvezi Nato.

Slovenija sodeluje v mirovnih operacijah ZN z vojaki, vojaškimi opazovalci in policisti. Poravnava tudi svoje obveznosti do rednega proračuna svetovne organizacije, čeprav ima od leta 2010 težave z rednim plačevanjem v proračun za mirovne operacije.

V Svetu ZN za človekove pravice

Zaradi prizadevanj na področju človekovih pravic je bila Slovenija leta 2007 izvoljena v članstvo novoustanovljenega Sveta ZN za človekove pravice, ki zaseda v Ženevi. Januarja 2008 je Slovenijo obiskal Ban Ki Moon, kar je bil doslej edini obisk generalnega sekretarja ZN v Sloveniji.

Slovenija je bila oziroma je aktivna v različnih komisijah, odborih in telesih v okviru ZN, kot so Komisija mednarodno pravo, Komisija za trajnostni razvoj, Odbor za odpravo diskriminacije žensk, Odbor za pravice invalidov, Unicef, Razvojni program ZN (Undp), Prebivalstveni sklad ZN (Unfpa) in drugih.

Lani oktobra se je v drugo potegovala tudi za prodor v center odločanja svetovne organizacije, a ji izvolitev v VS ZN ni uspela. Po dramatičnih, kar 16 krogih volitev v GS ZN je Slovenija odstopila od kandidature za nestalno članico v VS ZN, kjer danes tako sedijo predstavniki Azerbajdžana.

STA