Ministri v Rimu o manjšinah in plinskih terminalih

LJUBLJANA> Zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini se bosta pogovarjala o bilateralnem sodelovanju med državama ter aktualnih regionalnih, evropskih in mednarodnih temah, pri čemer bo poudarek na razmerah v Egiptu in regiji ter na Zahodnem Balkanu.

Podpisali bodo skupno izjavo

V okviru zasedanja bodo sicer potekali ločeni sestanki delegacij več ministrstev, sledilo pa bo plenarno zasedanje pod vodstvom obeh zunanjih ministrov, kjer bodo vodje delegacij poročali o pogovorih s posameznih bilateralnih srečanj. Podpisali bodo tudi skupno izjavo.

Pomemben vezni člen med državama sta manjšini

Na zunanjem ministrstvu so pred zasedanjem komisije poudarili, da so odnosi med državama partnerski in razvejani, pri čemer sta pomemben vezni člen manjšini. Ob tem so poudarili velik pomen nedavnemu državniškemu obisku predsednika republike Danila Türka v Italiji. Njegov obisk pred mesecem dni je bil prvi državniški obisk kakega slovenskega predsednika v Italiji.

Žbogar pri zamejskih organizacijah

Minister Žbogar se je pred odhodom v Rim sestal s predstavnikoma krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Srečanje je bilo na dan 10. obletnice sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, zato so želje manjšine po vzpostavitvi posebnega delovnega omizja pri italijanski vladi, na katerem bi lahko predstavniki manjšine, avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in italijanske vlade obravnavali nerešena vprašanja varstva Slovencev v Italiji, še toliko večje.

Napolitano slovensko manjšino označil kot najpomembnejšo

Glede na to, da je italijanski predsednik države Giorgio Napolitano na srečanju s Türkom slovensko manjšino označil kot najpomembnejšo manjšino v Italiji, gre pričakovati korak naprej glede stalnega omizja. Tudi predstavniki slovenske manjšine ugotavljajo, da je “protislovenstva” v Italiji čutiti vse manj. Kot pomembne dosežke izpostavljajo rešitev vprašanja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter dvojezično šolo v Špetru.

O financiranju slovenske manjšine

Na zasedanju je pričakovati tudi razpravo o sistemski ureditvi financiranja slovenske manjšine v Italiji. Nad njo je skoraj vse lansko leto visela negotovost glede financiranja, ki se je, tudi po zaslugi prizadevanj slovenske vlade, končala s sprejetjem italijanskega proračuna, ki je manjšini za tekoče leto namenil 5,3 milijona evrov.

Če se manjšini obetajo boljši časi, pa je vse prej kot rešeno vprašanje plinskih terminalov, ki jih Italija načrtuje v Tržaškem zalivu, Slovenija pa projektu nasprotuje in se pripravlja tudi na tožbo zoper Italijo, če bo ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv.

Sporni plinski terminali

Projekt, ki predvideva gradnjo dveh terminalov, enega v Žavljah pri Trstu, drugega pa sredi Tržaškega zaliva, 600 metrov od državne meje s Slovenijo in le nekaj kilometrov od piranske Punte, je naletel tudi na veliko nasprotovanje okoljevarstvenih organizacij. Slovenija vztraja, da je pred morebitno gradnjo nujno preučiti vse morebitne čezmejne vplive na okolje. Zasedanja koordinacijskega odbora se bo prav z namenom osvetlitve teh vprašanj udeležil tudi minister za okolje Roko Žarnić.

O novi železniški progi med Trstom in Divačo

Pomemben čezmejni infrastrukturni projekt, ki še ni v celoti dorečen, ostaja tudi potek nove železniške proge med Trstom in Divačo. O tem sta minister za promet Patrick Vlačič in njegov italijanski kolega Altero Matteoli govorila že v okviru januarskega državniškega obiska. Čezmejni projekt izgradnje železniške povezave Trst-Divača v okviru šestega prednostnega projekta sofinancira Evropska komisija, z italijanske strani pa prihajajo pobude o spremembah predvidene trase.

Jadransko-jonska pobuda

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan bo z italijanskim kolegom Giancarlom Galanom med drugim govoril o skupni evropski kmetijski politiki po letu 2013, sodelovanju v kmetijstvu v okviru Jadransko-jonske pobude, o reformi skupne ribiške politike ter o izvajanju protokola glede nadzora na področju ribištva za zagotavljanje spoštovanja predpisov EU.

Zasedanje bi moralo biti že decembra

Tokratno zasedanje bi moralo biti že 15. decembra, a je odpadlo zaradi vladne krize v Italiji - dan prej je namreč italijanski parlament glasoval o nezaupnici premierju Silviu Berlusconiju. Koordinacijski odbor ministrov sta državi ustanovili na podlagi maja 2007 podpisanega memoranduma o sodelovanju med vladama. Prvo zasedanje je bilo septembra 2008 v Rimu, drugo pa novembra 2009 v Ljubljani.

STA