Mladi brez dela
Stopnja brezposelnosti med mladimi se je v Sloveniji lani zviševala najhitreje v EU. Februarja letos je bilo v Sloveniji registriranih 29.938 brezposelnih mladih do 29. leta starosti, so danes opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
LJUBLJANA> Problem so tudi pripravništva, ki so večinoma neplačana in povzročajo revščino med mladimi.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v članicah EU brezposelnih 5,7 milijona mladih do 25. leta starosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani danes poudaril izvršni sekretar ZSSS za mlade Goran Lukič. Na problem naraščajoče brezposelnosti med mladimi bodo na četrtkovih demonstracijah v Bruslju, ki bodo potekale ob robu zasedanja Evropskega sveta, opozorili tudi sindikati sindikalnih central iz več evropskih držav, je pojasnil.
Skokovit porast brezposelnosti
V Sloveniji se brezposelnost med mladimi skokovito povečuje. Februarja 2008 je bilo tako pri nas 18.480 brezposelnih mladih do 29. leta starosti, do februarja letos pa se je ta številka povečala za 11.458. V starostni skupini od 25 do 29 let starosti sta bila februarja 2008 registrirana 10.102 brezposelna, februarja letos pa 18.065, je poudaril Lukič.
V ZSSS so se vprašali, kako je mladim mogoče zagotoviti kakovosten vstop na trg dela. V sindikatu Mladi plus kot eno od možnosti navajajo evropsko shemo jamstev za mlade.
Članice EU so namreč konec februarja sprejele politično zavezo, da bodo mlajšim od 25 let v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Sekretarka sindikata Dalia Cerovšek je poudarila, da lahko vsaka država jamstva za mlade prilagodi svojim potrebam. Za Slovenijo je tako nujno, da jamstva nudi ne le populaciji do 25. leta starosti, pač pa do 29. leta, saj v skupino od 25 do 29 let starosti pri nas padeta kar dve tretjini vseh mladih brezposelnih.
Slaba situacija glede pripravništev
Pomembno je tudi, da bo EU jamstva za mlade spodbujala z evropskim denarjem, predvidoma bo na voljo šest milijard evrov. Sklad bo, kot velja zdaj, pomagal regijam z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih. Zaradi tega dejstva Sloveniji ali vsaj njeni bolj razviti zahodni regiji grozi, da do denarja ne bo upravičena, opozarja Cerovškova.
V Sloveniji je januarja lani stopnja brezposelnosti med mladimi znašala 16,7 odstotka, do konca leta pa se je dvignila na 27,1 odstotka.
V povprečju je bila stopnja brezposelnosti med mladimi lani v državi 21,8-odstotna, s čimer Slovenija ne izpolnjuje pogojev za črpanje denarja, čeprav so razmere kritične. Naša država bi zato morala storiti vse, kar je v njeni moči, da zagotovi nov vstopni pogoj za črpanje denarja, in sicer hitro naraščanje stopnje brezposelnosti, izpostavlja Cerovškova.
V ZSSS so se odločili opozoriti še na “zelo neugodno in zelo grdo situacijo” na področju pripravništva, ki je pri nas večinoma volontersko. Stanje na tem področju so se odločili ugotoviti s spletno anketo, v kateri je doslej sodelovalo 345 oseb.
Vmesni rezultati kažejo, da je največ sodelujočih mladih prakso opravljalo v sektorju vzgoje in izobraževanja, zdravstvu in državni upravi, skratka v javnem sektorju, poudarja Lukič. Največji delež je pripravništvo opravljal od devet do 12 mesecev, za 64 odstotkov pa je bilo pripravništvo obvezno, saj brez tega ne bi mogli uspešno skleniti izobraževanja.
Volonterska pripravništva
Ob tem je 210 sodelujočih navedlo, da za opravljanje prakse niso dobili nobenega plačila, niti povrnjenih stroškov za malico ali prevoz. Na vprašanje, ali so zaradi opravljenega pripravništva lažje dobili redno zaposlitev, je 131 mladih odgovorilo negativno. 100 jih je menilo, da so jim izkušnje iz prakse pomagale pri iskanju zaposlitve.
“Če potegnemo črto pod to raziskavo, vidimo, da imamo v Sloveniji ogromen problem,” je poudaril Lukič. V javni upravi so se razpasla volonterska pripravništva, ki “proizvajajo zgolj revščino med mladimi”. “Tudi na sindikalni strani nas čaka zelo veliko dela do ustvarjanja sistema pripravništev, ki bo pravičen, dostojen in ki bo omogočil res kakovostno odskočno desko do redne zaposlitve,” je še poudaril Lukič.
Anketo bodo opravljali še nekaj časa, zagotovo vsaj do konca marca. Cilj sindikatov je v sodelovanju z ministrstvom za delo in drugimi organi pripraviti konkreten model plačanega pripravništva, ki se bo financiralo iz evropskih skladov. “Možno je, najti se mora le konkretna politična volja,” je prepričan Lukič.
STA