Mladi o izboljšanju razmer na trgu dela
Organizatorji projekta Delo za mlade! so v Ljubljani predstavili več težav, povezanih z zaposlovanjem mladih, med drugim slabo povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela, omejene zaposlitvene možnosti, slabo kakovost prvih zaposlitev ter šibko in neustrezno podporo samozaposlovanju mladih. Čas je, da odločevalci prisluhnejo, so dodali.
LJUBLJANA> Ob današnjem zaključku projekta, ki so ga organizirali Mladinska mreža MaMa, British Council v Sloveniji in Mladinski svet Slovenije, je predstavnik mreže MaMa Uroš Skrinar pojasnil, da so v letu dni pripravili 25 lokalnih dogodkov, na katerih se je zbralo več kot 360 mladih in lokalnih akterjev s področja zaposlovanja, ki so skupaj razmišljali in iskali rešitve na izzive glede zaposljivosti mladih v Sloveniji.
Negotova in nestalna delovna mesta
Čas je, da odločevalci prisluhnejo mladim, je poudarila Nina Milenković iz Mladinskega sveta Slovenije. Med problematikami s področja zaposlovanja mladih so po njenih besedah strukturno neskladje med ponudbo kadrov in povpraševanjem, negotova in nestalna delovna mesta, neskladnost dela s pridobljeno izobrazbo, pomanjkanje informacij, spodbud, učenja kompetenc in podjetnosti v izobraževalnem sistemu ter pomanjkanje varnostnih mehanizmov za primere neuspeha in podobno.
Praktikanti fotokopirajo in kuhajo kavo
Svoje ugotovitve, do katerih so prišli v času trajanja projekta in danes, so nato predstavili tudi mladi posamezniki. Med drugim so menili, da je v Sloveniji problem neučinkovita povezava med gospodarstvom in šolstvom. Poudarili so tudi, da v slovenskih šolah ni dovolj prakse in da so v okviru prakse v podjetjih praktikanti pogosto “deklice za vse”, da fotokopirajo in kuhajo kavo, namesto da bi pridobivali izkušnje.
Za boljšo politiko pri deficitarnih poklicih
Zavzeli so se za ohranitev strokovnosti šol, za ukrepe, s katerimi bi se povečalo vpis na poklicne srednje šole oziroma boljšo politiko na področju deficitarnih poklicev. Za to so po njihovem mnenju odgovorne tudi šole, starši in nenazadnje mladi sami. V skladu s tem so izpostavili pomen spodbujanja mladih k prostovoljstvu, ki predstavlja pomemben moment pridobivanja neformalne izobrazbe, graditvi socialnih mrež, samoiniciativnosti, iskanju inovacij, idej, samozaposlovanju.
Težko je uspeti brez povezav
Tudi predsednik britanske gospodarske zbornice v Sloveniji Kevin Morrison je naštel več težav, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji: v bankah težko dobijo kapital za začetek podjetniške kariere, težko uspejo brez povezav, uveljavljena kultura pa jim ne dopušča napak. Med pozitivnimi stranmi je navedel proces privatizacije, ki za mlade predstavlja priložnost, in zavedanje Slovencev glede pomena inovacij.
Nepriznavanje neformalnih delovnih izkušenj
Predstavnica ministrstva za delo Petricija Vrečar je priznala, da so mladi v sedanjih razmerah, nastalih zaradi gospodarske krize, zelo izpostavljeni. Strinjala se je z več težavami, ki so jih našteli, dodala pa jim jih je še nekaj, denimo nepriznavanje neformalnih delovnih izkušenj. Povedala je še, da iščejo rešitve in da je na voljo že več programov za integracijo na trg dela.
Manj denarja za javna dela
Da nudijo mladim veliko orodij, je dejala tudi Mojca Ulaga z Zavoda RS za zaposlovanje. Pri tem je obžalovala, da se je količina denarja za javna dela, ki jo imajo na voljo, več kot prepolovila, mladim pa so po njenih besedah še vedno na voljo centri za informiranje in poklicno svetovanje, subvencije za samozaposlitev, (posredno) različne možnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobno. STA