Mlajšim od šestnajst let ne priporočamo
Slovensko stalno gledališče v Trstu se bo od starega leta poslovilo s silvestrsko premiero tragikomedije Kažin ali Karabinjerjeva Katra v režiji Vita Tauferja in s silvestrovanjem, ki bo v luči nedavnega sprejetja statuta zaznamovano z optimizmom. S silvestrskim programom pa vabita tudi ostali primorski gledališči.
TRST> Predstava Kažin ali Karabinjerjeva Katra je pravzaprav prevod tragikomedije Kata Kapuralica Vlaha Stullija, hrvaškega komediografa, ki je originalno delo napisal konec 18. stoletja, a ni bilo ne izdano ne uprizorjeno. Raziskovalec in režiser Marko Fotez je delo v obliki rokopisa odkril po skoraj dveh stoletjih ter ga leta 1966 prepisal in uprizoril. Pri celoti, ki je na hrvaškem dobila že ogromno predelav, saj jo samo v samoborškem gledališču igrajo že 15 let, je najbolj presenetljiva za tisti čas neobičajna dramaturgija. “Besedilo je zelo nenavadno in iz dramaturškega vidika spominja na drame, ki so se pisale 100 let kasneje. Gre za naturalizem, izris fragmentov iz življenja ljudi na socialnem dnu in po asociaciji spominja na neorealistični film,” pravi režiser Vito Taufer.
Na silvestrovo bodo v novogoriškem gledališču ob 21. uri igrali Goldonijevo Nenavadno prigodo, v kateri nastopajo Bine Matoh,Marjuta Slamič, Jože Horvat, Helena Peršuh, Blaž Valič, Ana Facchini in Danijel Malalan. Predstavi bo sledila zdravica s penino in prigrizkom. Cena je 23 evrov. V koprskem gledališču pa bo na odru ob 19. uri Božični večer Dese Muck z avtorico v glavni vlogi, igrajo pa še Vojko Belšak, Ajda Toman, Žiga Saksida in Jaša Jamnik. Cene vstopnic za predstavo, ki ji bo sledila zdravica s penino, so 15 in 20 evrov. Že ob 21. uri pa bo na istem odru silvestrski koncert tria Eroika. Vstopnice za koncert, ki mu bo sledila zdravica s penino in prigrizek, so na prodaj po 30 evrov.
Obenem poudarja brezčasnost besedila, v katerem se lahko prepozna tudi novodobni posameznik: “Ko govorim o tem, da v besedilu prepoznavam usodo slehernikov, želim povedati, da to niso nujno ljudje s socialnega roba. Vsi smo nekako pritisnjeni ob zid. Vsi imamo težave z neuresničenosjo, s hrepenenjem, z obupom ... Besedilo govori o večnih in splošnih zadevah.” A o njih govori v poetičnih vulgarizmih, kot jih je označil Taufer, ali, drugače povedano, z gosto posejanimi kletvicami in drugimi sočnostmi, ki so predstavi nalepile oznako: Ne priporočamo mlajšim od 16 let.
Režiser obenem podčrta, da je navkljub komični konotaciji predstava pravzaprav tragikomedija, melanholična zgodba o družini, ki živi v izjemni bedi, iz katere se skuša deloma rešiti s poroko ene od hčera.
Minuli teden je skupščina Slovenskega stalnega gledališča sprejela tudi nov statut, ki po novem predvideva šestčlanski upravni svet, ki ga bodo sestavljali trije predstavniki italijanske krajevne uprave in trije predstavniki slovenskih krovnih organizacij, med katerimi bo eden svetu predsedoval. S statutom ima SSG predvsem podlago za izvolitev novega vodstva oziroma uprave, ki pa jo ne bo več vodil direktor, temveč dva koordinatorja. “Sprejem statuta je uspešen, zgodovinski projekt. Nekateri sicer to, da so v upravnem svetu tudi Italijani, sprejemajo kot poraz, a lahko ga razumemo tudi kot zmago. Prvič se dogaja, da italijanske javne ustanove, kot so mesto, provinca in država, resnično kažejo interes, tako s tem, da zagotavljajo svoj finančni prispevek kot z zanimanjem za vse, kar se bo v gledališču dogajalo,” meni Primož Bebler.
S prav posebnim izzivom pa se je tokrat spoprijel tržaški igralec Danijel Malalan, saj je za predstavo prevedel oziroma priredil dubrovniško govorico v splošno mešanico kraško-tržaškega dialekta. “To je govorica, ki jo razumejo tako na tržaškem kot na sežanskem ali komenskem Krasu, a poseben izziv je bil govorico iz leta 1800 posodobiti, postaviti v naš čas, a ne z vsem, kar naš čas prinaša. Tako nismo vpeljali uporabe novodobnih tehnologij, kar bi zahtevalo povsem drugačno komunikacijo. Izziv so bile tudi posamezne karakterizacije likov: glavni junak je bil stražar mestnih vrat, a teh ni več, zato je bilo treba najti nekaj drugega, in dobili smo karabinjerja.” Pravi tudi, da je v govorici čutiti izjemen vpliv italijanščine, saj je bil tudi Dubrovnik zelo povezan z Beneško republiko, zato je tudi v novi različici italianizmov precej.
Glavno vlogo karabinjerja Luce Franze igra Vladimir Jurc, njegovo kljubovalno ženo Katro Nikla Petruška Panizon, njuni hčeri sta Lara Komar v alternaciji z Mairim Cheber in Vanja Korenc iz Studia Art, sin Luka Cimprič, ki je tudi Betina in Advokat, Primož Forte pa odigra Ciana, Fulvia in Tikvulina.
Letos so se v SSG prvič odločili za silvestrsko premiero oziroma nekakšno predpremiero, saj bo premiera na sporedu 15. januarja. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal umetniški vodja Primož Bebler, gre za svojevrsten eksperiment v tržaškem gledališču, saj bo predstavi, ki se bo tokrat začela ob 21.30, sledila pogostitev in druženje v foyerju ob glasbi zasedbe Roberta Vatovca. Celotni aranžma je na voljo po 23 evrov, za abonente pa je brezplačen, a ti morajo prav tako vstopnice rezervirati. Obiskovalci gledališča imajo odslej tudi zagotovljeno brezplačno parkirišče na tržaškem velesejmu (Fiera di Trieste).
MAJA PERTIČ GOMBAČ
