Množičnemu poginu ptic na rob

Spričo tehnologije, ki neprestano posega v naravo, je včasih težko razlikovati med naravnimi in antropogenimi vzroki množičnih poginov. Tako je izguba orientacije lahko posledica naravnih vremenskih turbulenc ali pa tehnoloških motenj v zračnem prostoru. Poskusi, da bi prirejali vreme svojim človeškim potrebam, nedvomno vplivajo na dogajanje v hemisferi, tako tudi na orientacijo med selitvijo živali.

Upoštevati pa je treba tudi živalski bioritem. Na severni polobli ptice tačas prezimujejo, kar pomeni, da so izpostavljene predvsem problemom v zvezi s prehranjevanjem. Zastrupitve so najpogosteje povezane s kulturnim sledništvom; tako se turške grlice (ta vrsta je množično poginila v Faenzi) prehranjuje v bližini industrijskih objektov največkrat prav s kemično obdelanim semenjem. V poletnem času prihaja do množičnih poginov zaradi botulizma (anaerobna bakterija Clostridium botulinum), kar poznamo tudi iz Škocjanskega zatoka, ali zaradi toče, ko lahko pod okleščenim drevjem najdemo na tisoče ptic, ki se v tem času združujejo v jate.

Sedanja zaskrbljenost laične javnosti je seveda posledica globalne povezanosti. Tako kot pri vremenskih ujmah je tudi pri množičnih poginih živali zaradi ažurne, tako rekoč hkratne informiranosti o teh pojavih videti, da so ti pojavi pogostejši in obsežnejši kot kadarkoli poprej, ko o tem nismo ničesar vedeli ali pa smo izvedeli veliko kasneje. Največ poginov ptic pa je vendarle treba pripisati človekovemu kultiviranju okolja. Na leto pogine v ZDA samo zaradi trkov od 200 do 500 milijonov ptic, od tega zaradi trkov v zastekljena pročelja stavb 98 milijonov, v daljnovode in telekomunikacijske naprave do 178 milijonov in v prometu 60 milijonov ptic. V Sloveniji tovrstnih žrtev še nismo prešteli, a za primerjavo naj povem, da se je na Nizozemskem že pred petnajstimi leti na daljnovodih ponesrečilo do 2 milijona, v prometu pa skoraj 3 milijone ptic. Seveda se ob tem lahko vprašamo, ali takšne enormne izgube ne vplivajo pogubno na ptičje populacije. Odgovor ni preprost, saj je odvisen od populacijske kondicije posameznih vrst ptic in se giblje od zanikanja do pritrditve. Zagotovo skoraj nikogar to pretirano ne skrbi, saj mediji zaradi tega ne ustvarjajo nikakršne psihoze. Navsezadnje samo lovci v Evropi, ki ima najnaprednejše varstvo živali na svetu, postrelijo vsako leto na milijone ptic.

Sicer pa bi iskrenost zaskrbljenosti za ptice (ne zase) lahko kaj hitro preverili, če bi v medije pricurljala vest, da je znanstveno potrjen vpliv mobilne telefonije na orientacijo ptic. Koliko ljudi bi se bilo pripravljenih odpovedati čas in prostor presegajočemu umetnemu čebljanju?

IZTOK GEISTER