Množični prihod migrantov v Ceuto zaostril spor med Rimom in Madridom
Potem ko je v špansko severnoafriško eksklavo Ceuta iz Maroka v zadnjih dneh vstopilo okoli 40.000 migrantov, se migracijska kriza vse bolj spreminja tudi v politični spor med državami Evropske unije. Italijanska premierka Giorgia Meloni se je zavzela za možnost suspendiranja Španije iz schengenskega območja, Madrid pa ji odgovarja z očitki o politični demagogiji.
V špansko Ceuto je od sredine tedna vstopilo okoli 40.000 ljudi
Foto: ProfimediaPo najnovejših ocenah španske policije in varnostnih organov je v Ceuto od sredine tedna vstopilo okoli 40.000 ljudi, večina v četrtek. S povečanim migracijskim pritiskom se sooča tudi Melilla, druga španska eksklava v severni Afriki, ki prav tako meji na Maroko.
Na obeh mejnih prehodih je danes prišlo do nasilnih izgredov. Več sto ljudi je skušalo s silo prebiti mejne ograje, proti policistom pa so metali kamenje. Po koncu spopadov je bilo na območju opaziti več požganih vozil. Po navedbah maroške organizacije za človekove pravice AMDH so maroške oblasti pred tem okrepile prisotnost varnostnih sil na meji. Ranjenih je bilo več policistov in migrantov, sledilo je tudi več aretacij.
Po podatkih španske policije je med poskusi prečkanja meje v zadnjih dneh umrlo najmanj 18 ljudi. Večina migrantov je Ceuto poskušala doseči po morju, kjer morajo prečkati nevarne tokove Gibraltarske ožine, drugi pa so skušali prebiti mejne ograje na kopenski meji.
Dogajanje je sprožilo ostre politične odzive v Evropi. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sporočila, da v Rimu usklajujejo izredne ukrepe, med katerimi je omenila tudi možnost suspendiranja schengenskega dogovora s Španijo. Posnetke iz Ceute je označila za šokantne in opozorila, da nenadzorovane migracije predstavljajo resno varnostno tveganje.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je medtem pozval k "zaprtju schengenskega območja s Španijo". Ob tem je kritiziral odločitev madridske vlade, da več kot pol milijona priseljencev brez urejenega statusa omogoči pridobitev španskega in s tem evropskega državljanstva. Po njegovem mnenju takšna politika spodbuja nezakonite migracije in krepi mreže tihotapcev ljudi.
Španija je italijanske očitke odločno zavrnila. Zunanji minister Jose Luis Albares je Tajaniju očital izkoriščanje migracijske problematike za notranjepolitične cilje ter poudaril, da Madrid od evropskih partnerjev pričakuje solidarnost, ne pa političnega obračunavanja.
Španska vlada je medtem že napovedala napotitev vojske v Ceuto, kjer naj bi pomagala pri zagotavljanju varnosti in nadzoru meje. Madrid hkrati poudarja, da pri obvladovanju razmer tesno sodeluje z Marokom. Državi sta se dogovorili za okrepitev nadzora na meji in pospešitev vračanja migrantov, ki so v eksklavi vstopili nezakonito.
Na razmere se je odzvala tudi Francija. Notranji minister Laurent Nunez je napovedal okrepitev nadzora na francosko-španski meji in aktivacijo dodatnih policijskih enot.
Najnovejši migracijski val velja za največjega po letu 2021 in znova odpira vprašanja o učinkovitem varovanju zunanjih meja Evropske unije ter skupnem evropskem odzivu na migracijske pritiske. Poleg humanitarnih in varnostnih izzivov pa vse bolj razkriva tudi razhajanja med članicami EU glede načina reševanja migracijske problematike. • sta, an