Mogherinijeva: EU mora okrepiti sodelovanje na obveščevalnem in obrambnem področju
Prvi nauk terorističnih napadov v Parizu je, da mora biti EU enotnejša, ne le v besedah, tudi v dejanjih, sodelovati mora, ne tekmovati, razviti je treba evropski interes, še zlasti pa je treba okrepiti obveščevalno in obrambno sodelovanje, je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini v razpravi z Evropskim parlamentom.
BRUSELJ, STRABOURG> Dveinpolurna razprava Federice Mogherini in evropskih poslancev o evropski zunanji, varnostni in obrambni politiki je bila osredotočena na vprašanja, povezana s tragedijo v francoski prestolnici.
Naša dolžnost je, da iz te tragedije na novo zgradimo EU, je izpostavila Mogerinijeva ter opozorila, da so nekatere metode v zunanji politiki unije zastarele in ne ustrezajo potrebam.
Še zlasti je treba po njenih besedah okrepiti sodelovanje na dveh področjih - obveščevalnem in obrambnem. Če tega ne bomo storili, potem se ne zavedamo, kaj se je zgodilo v Parizu, je opozorila.
Napadi v Parizu po njenih besedah kažejo tudi na to, da ni meje med notranjimi in zunanjimi politikami unije ter da problem ni črno-bel, zato je potrebna mešanica takojšnjih ukrepov in dolgoročnih strategij ter boljše razumevanje dogajanja v in zunaj EU.
Pomembna je tudi kulturna notranja sprememba nas samih, je še poudarila. Podoba množice z nedeljskega shoda v Parizu, kako ploska svetovnim voditeljem, ki izražajo solidarnost, je po njenem prepričanju nekaj, kar je treba ohraniti v glavah in srcih.
EU je supersila, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir, nobene države ali regije ni na svetu, ki ne bi terjala navzočnost EU kot supersile miru, je izpostavila in napovedala stalno prisotnost EU v Erbilu.
Evropski poslanci so se o marsičem strinjali z Mogherinijevo. Da ni meje med varnostjo, vrednotami in gospodarskimi interesi, je menil tudi vodja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Elmar Brok iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).
Predstavnik evropskih socialdemokratov (S&D) Richard Howitt je izpostavil potrebo po izboljšanju izmenjave obveščevalnih podatkov ter dejstvo, da so bili napadalci v Parizu Francozi, kot so bili pred leti napadalci v Londonu Britanci.
Precej je bilo tudi kritik. Po vsaki krizi poslušamo isto mantro - da je odgovor več Evrope, kar ni res, so menili v zmerno evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).
Še bolj kritični so bili evroskeptiki iz Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki so se v glavnem izrekali za ohranitev pristojnosti v zunanji, varnostni in obrambni politiki v rokah držav ter proti krepitvi evropskega sodelovanja na teh področjih.
Poslanci so opozarjali na različne vidike in področja zunanje politike, nekaj jih je opozorilo na problem krčenja obrambnih proračunov, slišati je bilo tudi pozive, naj unija ne pozabi na Zahodni Balkan.
Na Zahodni Balkan je opozoril tudi Alojz Peterle (NSi/EPP). EU po njegovih besedah ne sme dovoliti destabilizacije Zahodnega Balkana, tako da tudi v tej smeri potrebujemo več Evrope in dobro upravljanje v kandidatkah za članstvo.
Ivo Vajgl (Desus/Alde) je opozoril, da je EU v minulih letih zamudila veliko priložnosti, da bi poskušala rešiti številne zamrznjene konflikte, od Kavkaza do Palestine in Zahodne Sahare, ki jih bo veliko težje reševati danes, kot jih je bilo prej.
Milan Zver (SDS/EPP) pa je poudaril, da potrebuje EU novo evropsko varnostno strategijo, ki bo proaktivna, ne reakcijska. Izpostavil je tudi potrebo po zaostritvi nadzora na zunanjih mejah ter izboljšanju izmenjave obveščevalnih podatkov.
STA