Morski datlji ne sodijo na krožnike
Posledice nabiranja datljev so za okolje uničujoče. Obnova morskega dna je izredno počasna, včasih celo nemogoča, opozarjajo v zavodu za varstvo narave, zato skupaj z zvezo za varstvo potrošnikov pozivajo ljudi, naj morske datlje na krožnikih raje zamenjajo s kakšno drugo vrsto morskih sadežev.
STRUNJAN>“Datelj raste 25 let, mi pa ga pojemo v nekaj sekundah. Datljev ne moremo gojiti. Prepovedano jih je nabirati, posredovati in prodajati. Jasno je, da te prepovedi veljajo tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, v vseh državah Evropske unije in vseh mediteranskih državah,” je ob predstavitvi nove zloženke Morski datlji? Ne, hvala! nanizala nekaj dejstev o tej zaščiteni morski školjki vodja projekta Tina Trampuš iz zavoda za varstvo narave. Včeraj so predstavili novo zloženko in podrobnosti projekta, pri katerem sodeluje tudi Kneževina Monako. Cilj projekta je zmanjšati ponudbo in povpraševanje ter osveščanje potrošnikov in delavcev v gostinstvu. “Ljudje ne bodo lačni, če ne bodo jedli datljev, na razpolago je še veliko drugih školjk,” apelira na goste v gostinskih lokalih Trampuževa.
V okviru tega projekta se želijo še bolj povezati z gostinci. Nekateri datlje kljub prepovedi in kaznim, ki jim grozijo, še vedno prodajajo. “Nekateri gostinci so nam zaupali, da z datlji pravzaprav nimajo zaslužka. Imajo jih bolj za vabo. Bojijo se, da bi izgubili goste, ki so navajeni na takšno ponudbo. Toda tisti, ki so jo opustili, vedo povedati, da stalni gostje še vedno prihajajo,” je poudarila vodja projekta.
Datlji celo na jedilnih listih
Gostinci v slovenski Istri datljev ne ponujajo več na terasah, to se dogaja v bolj odmaknjenih prostorih. Se je pa v zadnjem času precej razmahnila prodaja v drugih delih Slovenije. Trampuževa opozarja, da se je že zgodilo, da so se datlji znašli celo na jedilnih listih. “Včasih v Murski Soboti niso prodajali morskih datljev, danes pa jih,” je še dodala Trampuževa.
Nabiralci školjk povzročajo v okolju veliko škode, o tem poročajo tudi ribiči, saj so na območjih, kjer so skale, v katerih so rasli datlji, opazili manj rib in drugih morskih organizmov. Uničeni deli morske obale so manj zanimivi tudi za potapljače. Škoda je precejšnja in dolgoročna, opozarjajo na zavodu za varstvo narave, uničeno območje potrebuje desetletja, da se obnovi, včasih pa je obnova uničenega morskega dna celo nemogoča.
Zloženko Morski datlji? Ne, hvala! so izdali v treh jezikih, slovenskem, angleškem in italijanskem. 10.000 izvodov so natisnili v slovenskem jeziku in jih med drugim priložili reviji Vip, ki jo izdaja zveza za potrošnike. Najmanj 400 izvodov je tako že v šolskih knjižnicah. Morskemu datlju so dodelili tudi nov poštni naslov. Mnenja in vprašanja sprejemajo na morski.datelj@gmail.com. Prijave morebitnih kršitev lahko sporočite na irskgh.mkgp@gov.si (naslov ribiške inšpekcije) ali pa na anonimno številko carine 080/11-22.
Školjke so lahko nevarne za zdravje
V zvezi za potrošnike opozarjajo še na zdravstveni vidik uživanja datljev. “Školjke so filtri umazanije, toksinov, drobnih delcev,” poudarja Marjana Peterman. Školjke, ki se pojavljajo na črnem trgu, namreč ne gredo skozi proces očiščevanja, depuracijske bazene. In glede na način tihotapljenja (v vrečah, v prtljažnikih, skritih delov avtomobilov), so lahko hitro vir zastrupitve. “Potrošniki smo s tem, ko uživamo takšne školjke, udeleženi tudi pri kriminalnem dejanju,” še opozarja Petermanova.
Sicer pa so kazni za tovrstno nezakonito početje pri nas razmeroma nizke, zlasti v primerjavi z zaslužki. V Italiji lahko gostincu, denimo, lokal zaprejo, če ga večkrat zalotijo pri prekršku, kaznujejo pa tudi potrošnike. Pri nas pa takšnih možnosti ni. Zato si bodo v organizacijah, ki sodelujejo v tem projektu, prizadevali za spremembe tudi na tem področju.
“Namen te akcije ni kaznovanje. Največja kazen bi bila za vse, ki pri tem sodelujejo, da bi ljudje nehali naročati morske datlje,” pojasnjuje Robert Turk, vodja piranske enote zavoda za varstvo narave. S tem bi dosegli tudi največji prispevek pri ohranjanju narave. Nabiranje datljev je bolj razširjeno v hrvaški Istri, manj pa ob slovenski obali, a kot pravi Turk, bi težko rekel, da datljev pri nas ne nabirajo več. Projekt se bo končal konec leta 2012, snovalci upajo, da bodo do takrat dosegli pomembne premike v zavesti potrošnikov.
SIJAN PRETNAR
