Mramor na IMF izpostavil priznanja za uspehe Slovenije

WASHINGTON > “Pogovori so bili odkriti in dali so nam priznanje za dosedanje uspehe predvsem v letu 2015. Opozorili smo na precej spremenjene razmere v letu 2016, predvsem zaradi začetka nove finančne perspektive in na vse aktivnosti, ki jih vodimo, da bi kar najbolj nevtralizirali ta negativni vpliv zmanjšanja evropskih sredstev za Slovenijo. Pripravljeni so nam pomagati in se dogovarjamo za tehnično pomoč na določenih področjih, recimo na davčnem,” je povedal minister Dušan Mramor.

Dolgoročna fiskalna vzdržnost in izboljšanje poslovnega okolja

Slovenija več ni v težavah, kot je bila pred dvema letoma, kljub temu pa bo morala opraviti nekaj nalog, da ohrani rast in utrdi sistem, je dejal Mramor. Nadaljeval je, da gre za dve glavni zadevi, ki sta že naslovljeni nacionalnem reformnem programu, ki ga je vlada sprejela v četrtek.

“Prva je dolgoročna fiskalna vzdržnost zaradi demografije, kamor sodijo zdravstveni in pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in visoko šolstvo. Drugo pa je poslovno okolje in imamo navedeno vrsto zadev, kako bomo zmanjšali administrativne ovire za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” je dejal minister ter v zadnji sklop uvrstil tudi prestrukturiranje na davčnem in sodnem področju.

Problem Slovenije oziroma tistih, ki jo ocenjujejo, pa je tudi v perspektivi. “Ko pogledamo trde podatke, ne pa tiste, ki slonijo na percepciji, smo kar dobri,” je dejal minister in povedal, da je konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami boljša, kot je na primer percepcija oziroma dojemanje tistih, ki sodijo na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo direktorji podjetij ali pravniške hiše.

Takšne vprašalnike na primer delajo pri inštitutu IMD in Svetovnem gospodarskem forumu, Svetovna banka pa se od njih odmika, ker lahko pride do velikega razmika med percepcijo in dejanskim stanjem, je pojasnil finančni minister. Na to glede Slovenije po njegovih besedah opozarja tudi Evropska komisija.

IMF Sloveniji napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast

IMF v zadnjem poročilu o svetovni gospodarski rasti Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,2 odstotka več od zadnje napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj. To neskladje je ministra spravilo v dobro voljo, saj ne pomni, kdaj je nazadnje IMF Sloveniji napovedal hitrejšo rast, kot si jo je napovedala sama.

Primanjkljaj se niža, izvoz raste

Na podlagi uvodnih podatkov v tem letu je tudi sam optimist, čeprav zelo previden. “Podatke še analiziramo, ker lahko pride do enkratnih izdatkov ali prihodkov. Prva ocena pa je, da gre nekako v pravo smer, da se primanjkljaj znižuje. Ali je to ustrezno hitro ali premalo je stvar ocene posameznih prilivov in odlivov,” je dejal minister glede javnih financ.

Glede gospodarskih gibanj pa je prijetno presenečen zaradi rasti izvoza, ki se je februarja na letni ravni okrepil za 7,9 odstotka. “Prva dva meseca sta na skoraj petodstotni rasti in rast se vzdržuje, tudi industrijska proizvodnja je zelo poskočila, tako da so rezultati relativno dobri.”

Padec v gradbeništvu vzbuja skrb

Skrb pa po njegovih besedah vzbuja padec v gradbeništvu, ki je bil februarja precejšen. “Treba bo analizirati, ali ni šlo za enkratne zadeve,” meni minister in dodaja, da gre morda pri tem že za posledica zmanjšanja obsega evropskega denarja za infrastrukturne projekte.

Hitro višanje plač lahko pomeni izgubo konkurenčnosti

Mramorja razveseljuje tudi trend padanja stopnje brezposelnosti, ki je bila lani po anketni metodi devetodstotna, februarja pa že 8,2-odstotna. “Nekoliko skrbi hitro višanje plač. Ne le v javnem sektorju, ki je bilo do določene mere predvideno v dogovoru s sindikati, ampak tudi v zasebnem sektorju. Tukaj bo treba biti zelo previden, da ne izgubimo konkurenčnosti,” meni Mramor.

Posebej je izpostavil dejstvo, da je januarja prvič po zelo dolgem času prišlo do povečanja skupnega obsega kreditov v gospodarstvu. “Zagotovo je povečanje skupne mase kreditov v ekonomiji za 0,6 odstotka dober znak. Ne gre le za rast novih posojil, ampak za rast skupne mase. Hkrati se hitro povečuje tudi kreditiranje prebivalstva, predvsem za stanovanjske namene, kar potrjuje napovedi, da bo domače povpraševanje letos prispevalo h gospodarski rasti,” je bil optimističen.

Nova izdaja oziroma prodaja državnih obveznic?

Minister, ki je v ZDA že skoraj teden dni, se je srečal tudi z večjimi finančnimi ustanovami v ZDA, kar logično sproža vprašanje, ali se obeta nova izdaja oziroma prodaja državnih obveznic.

“Formalno imamo določen obseg našega zadolževanja v posameznem letu za odplačilo obstoječega zadolževanja in za pokritje proračunskega primanjkljaja. V proračunu za letošnje leto smo realizirali 70 odstotkov potrebnega zadolževanja, vendar ima ministrstvo za finance tudi možnost predzadolžitve za naslednji dve leti. Kdaj in koliko obveznic bo izdala Slovenija, bo pač odvisno od razmer,” je povedal minister.

STA