MSS kritičen do prostovljnega pripravništva in veriženja pogodb

Svet
, posodobljeno:

Potem ko je parlamentarni odbor za delo ta teden sklenil drugo obravnavo reforme trga dela in je za pogajanja ostalo odprtih le še nekaj ključnih vprašanj, se na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) sprašujejo, zakaj socialni partnerji ne zagovarjajo pravic mladih in ali res ni politične volje za izboljšanje njihovega položaja na tem področju.

“Popolnoma nesprejemljivo je, da kdorkoli opravlja delo, za katerega ni plačan, še več, nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja in je njegov socialni položaj tako rekoč njegov problem,” so prepričani na   Mladinskem svetu Slovenije
“Popolnoma nesprejemljivo je, da kdorkoli opravlja delo, za katerega ni plačan, še več, nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja in je njegov socialni položaj tako rekoč njegov problem,” so prepričani na Mladinskem svetu Slovenije

LJUBLJANA>V kratkem se bodo zaključili postopki sprejemanja novega zakona o delovnih razmerjih, od katerega smo pričakovali obljubljeno odpravo nekaterih nepravičnosti oziroma segmentacije na trgu delovne sile. Kot kaže, pa zakon mladim, ki so v mnogih pogledih na trgu delovne sile še posebej zapostavljeni, ne bo prinesel bistvenih sprememb na boljše,” so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki MSS.

Dve ključni težavi, ki bosta ostali tudi po sprejetju zakona o delovnih razmerjih (ZDR), sta po njihovem mnenju veriženje pogodb za določen čas in prostovoljnega pripravništva. To bo mnogim mladim še naprej onemogočalo uspešno osamosvojitev, so opozorili.

Težave pri plačevanju najemnin in kredita

V MSS so torej prepričani, da ministrstvu za delo z reformo ne bo uspelo izpolniti enega glavnih ciljev, to je zmanjšati razlike med zaposlenimi za določen in za nedoločen čas.

“V delovnih razmerjih za določen čas so v veliki meri mladi, ki si zaradi negotove zaposlitve tako ne morejo urediti osnovnih pogojev za samostojno življenje - predvsem samostojnega bivanja, torej plačevanja najemnin ali najem stanovanjskega kredita, kaj šele da bi si lahko ustvarjali družino in tako dalje,” so poudarili.

V zvezi s prostovoljnim pripravništvom pa so omenili, da ga vidijo kot novodobno obliko suženjstva, zato so se močno zavzemali za njegovo ukinitev oziroma za vzpostavitev vira sofinanciranja plač za pripravnike.

“Nadomeščanje” rednih zaposlitev

Prva težava pri tovrstni obliki dela je po njihovih besedah zloraba v smislu “nadomeščanja” rednih zaposlitev, kar je že v osnovi v nasprotju z namenom pripravništva, to je usposobiti delavca za samostojno opravljanje dela oziroma poklica.

“Popolnoma nesprejemljivo je, da kdorkoli opravlja delo, za katerega ni plačan, še več, nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja in je njegov socialni položaj tako rekoč njegov problem,” so prepričani.

V tem položaju se znajdejo predvsem mladi, ki marsikdaj tudi nimajo druge izbire, kot opraviti prostovoljno pripravništvo, če sploh kdaj hočejo opravljati poklic, za katerega so se izobraževali, so bili ostri. Ob tem so izpostavili še, da so ključni uporabniki prostovoljnega pripravništva javne institucije.

STA