Muslimani so na trgu dela diskriminirani
Muslimani so na trgu delovne sile diskriminirani, to je glavni izsledek raziskave, ki jo je opravila študentka Fakultete za management Univerze na Primorskem Elvina Babajić. Včerajšnje razprave o tej problematiki v Celju se je udeležila tudi ambasadorka boja proti revščini in socialni izključenosti Faila Pašić Bišić.
KOPER>Elvina Babajić je v svoji raziskavi predstavila stanje diskriminacije pripadnikov muslimanske verske skupnosti na delovnem mestu. Po raziskavah je prav med pripadniki muslimanske verske skupnosti največji delež brezposelnosti, rezultati raziskav pa kažejo, da večina diskriminacijskih dogodkov zaradi različnih razlogov ostaja neprijavljenih in torej tudi brez uradne pritožbe in sodnega epiloga. Seveda med evropskimi državami obstajajo precejšnje razlike glede razširjenosti tega pojava in deleža uradnih pritožb, Slovenija pa pri tem pozitivno izstopa, kar gre verjetno pripisati dejstvu, da je bila muslimanska verska skupnost že prisotna v nekdanji skupni državi.
Muslimani med ranljivejšimi verskimi skupnostmi
Pojav islamofobije od terorističnih napadov v Združenih državah Amerike, 11. septembra 2001, narašča in predstavlja enega glavnih vzrokov za vse pogostejšo diskriminacijo in marginalizacijo muslimanov tudi na trgu dela.
Med verskimi skupinami je po raziskavah agencij, ki se ukvarjajo s to tematiko, muslimanska verska skupnost kot ena izmed ranljivejših skupin najbolj izpostavljena temu pojavu, ki se v največji meri v različnih oblikah pojavlja na trgu dela in pri koriščenju storitev institucij javnega značaja.
Muslimani niso prišli v Evropo včeraj
Faila Pašić Bišić je navzočim pojasnila, da muslimani niso v Evropi šele od nedavnega, ampak so v tem prostoru prisotni že dolgo časa, tako da tvorijo avtohtono prebivalstvo, ki je močno vplivalo na razvoj evropske družbe in njeno podobo, kot je sedaj.
V Sloveniji naj bi bila integriranost v družbo vseeno večja kot drugod po Evropi, saj je to posledica skupne preteklosti v nekdanji državi, zaradi česar kulturne razlike ter jezikovne ovire niso tako izrazite kot drugod.
Države gostiteljice ne prispevajo prav veliko k integraciji
Ravno v tem muslimani zaznavajo največje težave, saj so zahteve držav gostiteljic zelo velike ravno glede obvladovanja jezika, poznavanja in vključenosti v lokalno kulturo in pripravljenosti oziroma usposobljenosti za delo, na drugi strani pa države gostiteljice, razen obstoječih pravnih podlag, ne naredijo prav veliko za njihovo uspešno integracijo v družbo. Vse skupaj vodi še v večjo ločevanje muslimanske verske skupnosti od ostale družbe in v oblikovanje vzporedne družbe v istem prostoru.
Pašić Bišićeva rešitev tega problema vidi v informiranju družbe o tem, kdo muslimani sploh so, kakšne so njihove potrebe, vizije in želje.
NR
