Muzejska nevihtna noč
Če so Poletne muzejske noči v bližnji preteklosti minile v znamenju ležernih sprehodov od razstavišča do razstavišča, je letos takšna namera terjala skorajda spretnosti sprinterskega prvaka Usaina Bolta, še zlasti za tiste, ki so se od doma odpravili brez dežnika.
KOPER, IZOLA, PIRAN> Koprski Pokrajinski muzej je letošnjo Poletno muzejsko noč oblekel v znamenju Prve istrske pokrajinske razstave, ki je Koper pred stotimi leti spremenila v največje istrsko razstavišče. Hudomušna misel ni dala miru - med zavesami dežja, ki so se tako neusmiljeno spuščale z neba, da se je iz dogajanja pred stotimi leti v predsinočnji večer pretihotapil tudi dež, ki je takratnim prirediteljem povzročil nemalo tegob in sivih las. Postavitev Po sledeh prve istrske pokrajinske razstave, ki jo je skupaj s številnimi sodelavci in ljubiteljskimi zbiralci starin pripravila kustosinja Vlasta Beltram, je obiskovalce popeljala stoletje nazaj v čas. In z zasnovo razstave, ki povzema izvirno postavitev, prišleka prenesla naravnost na trg Brolo, kjer se je raztezala Maritima, paviljon, odstirajoč pogled na z mojem povezane dejavnosti istrskega polotoka. Ob pomorstvu je bilo predstavljenih še šest tematskih sklopov: kmetijstvo in obrt, znanost, literatura, umetnost, samostojne korporacije in zdravstvene ustanove, šolstvo in dobrodelne ustanove. Razstava, ki ima za Pokrajinski muzej poseben simboličen pomen, saj je prav Prva istrska pokrajinska razstava spodbudila in ponudila osnovo za ustanovitev njihove muzejske hiše, je obiskovalcem ponudila številne delavnice - od klekljarske, delavnice pletenja do teoretične in praktične predstavitve istrske kuhinje, ki jo je slikovito predstavil Alberto Pucer.
Nevihtni mostovi
Nevihta je žal odnesla tudi nekaj prireditev v Izoli, kjer je bilo v primerjavi z minulimi edicijami Poletne muzejske noči predvidenih več dogodkov. Zaradi močnega deževja ni bil mogoč ogled arheološkega parka v Simonovem zalivu, kjer so se ostanki antičnih stavb spremenili v blatne bazene, odpadla pa je tudi predstava CIRK uveljavljene gledališke skupine Pantakin iz Benetk, ki ji Manziolijev trg zaradi naliva ni mogel nuditi pogojev za nastop. Še najbolje so jo odnesli ljubitelji likovne umetnosti, ki so našli zatočišče sprva v galeriji Insula, zatem pa še v Manziolijevi palači, kjer se je družila domača in furlanska umetnost. Projekt Most - ponte - puint (slednja beseda pomeni most v furlanščini) je letos združil dela štirih slovenskih in štirih italijanskih slikarjev, ki na tematski razstavi predstavljajo dela z osrednjim motivom človeške figure. Razstava, ki jo s podporo izolske italijanske samoupravne skupnosti prirejata Društvo likovnih umetnikov Insula in Centro friulano arti plastiche iz Vidma, je prvič umetnike obeh narodnosti združila na isti postavitvi. Njihovo sodelovanje je namreč v minulih desetih letih temeljilo na razstavah slovenskih avtorjev v Vidmu in obratno, furlanskih v Izoli. Poleg novosti združevanja na isti razstavi, ki se 9. julija seli v Italijo, natančneje na razstavišče Multiseum di Citta Fiera v Torreano di Martignacco, je presenetil prav dež, ki se je, tako se spominja kustos Dean Mehmedović, v enajstih letih letih, kolikor potekajo njihove mednarodne razstave, prvič odločil nekoliko zaznamovati vzdušje.
Hidroplani ostali na pomolu
Dež in veter sta onemogočila tudi prikaz letenja daljinsko vodenih modelov hidroletal, ki ga je pripravljal Klub mladih tehnikov iz Kopra. Žal so modelčki ostali na pomolu, kjer so se jih sicer lahko ogledali redki radovedneži, ki so se vremenu navkljub podali na avanturistični sprehod. Bolj prijazno zatočišče hidroletalom je v soboto nudil Pomorski muzej Sergej Mašera, kjer so odprli razstavo o hidroletalcih jugoslovanske kraljeve mornarice, poimenovano Med valovi in oblaki. Predmeti, fotografije in pripovedi so vzbudili precej zanimanja obiskovalcev, ki jih je posebej razveselila prisotnost potomcev nekdanjih letalskih častnikov. MAKSIMILJANA IPAVEC, MAJA PERTIČ
