Na evropskih cestah vsakih 15 minut ena žrtev
Na evropskih cestah vsak dan umre sto ljudi, torej po eden vsakih petnajst minut, zato je Evropska komisija danes predlagala ukrepe, s katerimi želi doseči, da se število smrtnih žrtev na cestah do leta 2020 zmanjša za polovico. V EU je lani na cestah umrlo v povprečju 69 ljudi na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 84 na milijon ljudi.
BRUSELJ> V EU se je število smrtnih žrtev od leta 2001 do 2009 v povprečju zmanjšalo za 36 odstotkov. "Od leta 2001 smo dobro napredovali in rešili skoraj 80.000 življenj, vendar je število smrtnih žrtev in ranjenih na evropskih cestah še vedno nesprejemljivo visoko," je ob tem poudaril evropski komisar za promet Siim Kallas.
Najhuje v Grčiji in Romuniji
Največ smrtnih žrtev je bilo po podatkih komisije lani na grških in romunskih cestah - po 130 na milijon prebivalcev. Na poljskih cestah je umrlo 120, na bolgarskih 118, na latvijskih 112, na litovskih pa 110 ljudi na milijon prebivalcev.
V obdobju 2001-2009 je število smrtnih žrtev na cestah uspela najbolj zmanjšati zmanjšati Latvija - z 236 na 112 na milijon prebivalcev, torej za 54 odstotkov. Sledi ji Španija, ki je število smrtnih žrtev v cestnem prometu v tem obdobju zmanjšala za 53 odstotkov, ter Estonija in Portugalska, ki sta jih zmanjšali za polovico.
Najmanj, za 11 odstotkov, jih je zmanjšala Bolgarija, v Romuniji in na Malti pa se je število smrtnih žrtev povečalo, in sicer za 14 in 31 odstotkov.
Slovenija je uspela število smrtnih žrtev v cestnem prometu med leti 2001 in 2009 zmanjšati za 38 odstotkov, in sicer s 140 na 84 na milijon prebivalcev. To pomeni, da je še vedno nekoliko slabša od povprečja v EU.
Potrebni ostrejši ukrepi
Za prepolovitev števila smrtnih žrtev na cestah pa je komisija danes predlagala sedem strateških ciljev: ostrejše ukrepe za varnost tovornjakov in avtomobilov, gradnjo varnejših cest, razvoj inteligentnih vozil, strožji sistem izdajanja vozniških dovoljenj in usposabljanja, strožje uveljavljanje predpisov, zmanjšanje števila poškodb in večjo pozornost motoristom. Ob tem je komisar Kallas danes komentiral tudi prizadevanja EU, da bi zagotovila čezmejno priznavanje cestnoprometnih prekrškov, tako da bi voznik iz Slovenije, ki je na primer kršil pravila v Italiji, svoj prekršek tudi dejansko plačal. Komisar upa na napredek glede tega vprašanja do konca leta, ko bo vodstvo prevzela Belgija.
STA