Na Filipinih so se ob visoki udeležbi končale predsedniške volitve
Na Filipinih so se končale predsedniške volitve, na katerih so danes volivci izbirali naslednika kontroverznega Rodriga Duterteja. Volitve je zaznamovala visoka volilna udeležba, zaenkrat pa ni jasno, kdaj bodo znani rezultati volitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
DAVAO > Volitve je zasenčilo nasilje predvsem na jugu te otoške države. Vojska je zabeležila najmanj 15 nasilnih incidentov, so sporočili iz vojske.
Med drugim so bili ubiti trije varnostniki, ko so oborožene skupine začele streljati na volišče na jugu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi sicer so poročali o težavah z volišč, med drugim so imeli težave s pokvarjenimi stroji za štetje glasovnic, ponekod pa so na glasovnicah manjkala imena kandidatov. "Kljub nekaj napakam in nasilju so volitve na splošno potekale v redu," je sicer ocenil predstavnik volilne komisije George Garcia.
Na volišča so povabili okoli 65 milijonov registriranih volivcev, ki so med desetimi kandidati izbirali, kdo bo naslednjih šest let vodil to otoško državo. Zmaga se sicer obeta kontroverznemu Ferdinandu Marcosu mlajšemu, sinu pokojnega diktatorja, ki je med letoma 1965 in 1986 Filipinom vladal s trdo roko. V anketah je Marcosu, ki je znan pod vzdevkom Bongbong, sledila aktualna podpredsednica in pravnica Leni Robredo.
Poleg predsedniških so potekale še volitve za mesto podpredsednika. Favoritka za mesto podpredsednice je Dutertejeva hčerka Sara.
Filipini imajo večinski volilni sistem, kar pomeni, da bo zmagovalec volitev tisti kandidat, ki bo osvojil največ glasov, ne glede na to, ali osvoji večino. Predsedniška funkcija je po filipinski ustavi omejena na en mandat.
Bongbong Marcos je bil star 29 let, ko je skupaj z družino pobegnil s Filipinov, potem ko je njegov oče v tridnevni revoluciji izgubil oblast. Po smrti njegovega očeta leta 1989 so filipinske oblasti dovolile vrnitev preostalih družinskih članov.
Marcos mlajši je v preteklosti branil očetovo zapuščino, a se pri tem distanciral od obtožb o kraji državnega denarja in državnega nasilja v času izrednih razmer med letoma 1972 in 1981.