Na Goriškem je bilo martinovanje živahno kot že dolgo ne
V Brdih, spodnji in zgornji Vipavski dolini in morda še kje na Goriškem je martinovo konec tedna dajalo duška množicam ne le z vinom, temveč tudi z drugimi dobrotami, s kulturnimi dogodki in z oživljanjem etnološkega izročila.
GORIŠKA> Na Goriškem so se letos martinovanja razmeroma množično lotili že prejšnji konec tedna, zadnji vikend pa so se prizorišča ponujala na vseh koncih.
Kot smo poročali, je v četrtek svoje poslanstvo posebej slovesno opravila Bratovščina svetega Martina, ki se je po lanskem “ustanovitvenem” popotovanju tokrat odpravila na Vipavsko. Osrednji postanek so pripadniki bratovščine uprizorili na Brjah, natančneje pri Svetem Martinu, kjer je župnik blagoslovil mošt vpričo tudi županov in seveda vinske kraljice.
Sveti Martin oživlja
Sveti Martin, eden od osmih zaselkov Brij, oživlja, se veseli domačin Boris Stegovec. “Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je zaradi smrti nekaj mlajših domačinov skoraj izumrl. Leta 1971 je v njem živela le ena družina, zaselek je bil skoraj brez ceste, s slabo elektriko in brez telefona. Tudi s pomočjo takratnih vojakov JLA so domačini Brij od začetka osemdesetih veliko postorili; zdaj imamo celo asfalt in lahko rečemo, da je zmagala volja vaščanov, da ostanejo. Imamo tri naseljene hiše, kmalu bo še četrta, osem hiš pa občasno zaživi z vikendaši. In pred skoraj desetimi leti smo obnovili cerkev sv. Martina, ponos župnije Brje-Branik,” nam je povedal Boris Stegovec. “Nosilka naše kmetije je žena Boža, postopoma pa jo prevzema sin Peter,” je še pojasnil.
Na Brjah ni moč, na primer, tudi mimo kmetije družine Makovec. Bogdan Makovec je sin človeka, ki je kmetom v prid marsikaj povedal na takratni jugoslovanski državni ravni. Stojan Makovec (umrl je pred petimi leti) je bil eden redkih družbenopolitičnih delavcev iz vrst kmetov, tri mandate republiški, dva pa zvezni poslanec; mimogrede - njegov oče je bil eden od ustanoviteljev organizacije TIGR. Bogdan Makovec gre po stopinjah svojih prednikov. Volja do dela mu ostaja tudi v teh, za kmeta zelo težkih časih. “Padeš v vodnjak, čakaš na dež in voda te enkrat že dvigne na površje,” je optimist.
Na Brjah je bilo sicer živahno ves konec tedna. Danes so pohodniki krenili po oljčni poti Simona Gregorčiča. Furmani so po vaških hramih zbirali mošt, organizatorji so pripravili tudi kmečko tržnico Po blagoslovu so podelili listine odličnosti za najbolje ocenjena brejska vina in salame.
Dišalo je po tropinovcu
Številnim martinovanjskim prireditvam na zgornjem Vipavskem se je pridružil še festival šnopca in jote, letos že drugič. Malce nenavadna kombinacija, toda po besedah organizatorja Vojka Lična gre pri žganjekuhi za tradicionalno jesensko opravilo, kjer je pri pogostem pokušanju žganjice dobro dela tudi jota s klobaso. Tako je v Žabljah curljalo iz štirih kotlov, da je daleč naokrog dišalo po tropinovcu. Kuhanje žganje je kar zamudno opravilo, zato so si možakarji krajšali čas tudi s kartami. Najbrž pa sam prikaz žganjekuhe ne bi že prvi večer privabil kakih tisoč mladih, če ne bi tega tradicionalnega jesenskega opravila popestrila glasbena ponudba kar štirih ansamblov. Na soboto je bil obisk sicer skromnejši, toda Ličen je s festivalom zadovoljen in napoveduje obogatitev programa.
Veselo tudi v Brdih in na Vogrskem
V dvorcu Vogrsko in ob njem so martinovali tri dni, posebej bučno pa je bilo danes. Po vaseh občine Renče-Vogrsko je zapeljala furenga z vinom in pevci zbora Lijak 1883 Vogrsko. Vpričo slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič, kmečkih žena, novogoriških mažoretk in pihalnega orkestra Vogrsko, pevcev in številnih obiskovalcev je vino krstil domači župnik.
V Brdih je najbolj odmevalo v Šmartnem. Tudi tam se je začelo že v petek, do nedelje pa so se ob pokušinah vrstile tudi etnološke in kulturne prireditve. V kleteh starih hiš so nudili v pokušino vina 300 vinarjev z obeh strani meje. V spremljajočem programu so se vrstili nastopi pevskih in igralskih skupin, slikarski extempore, prireditve za otroke, filmske projekcije in podobno. Pred tem je bilo veselo tudi v Medani, na Dobrovem in tudi po drugih briških krajih. NR
