Na Hrvaškem bodo kmalu začeli rušiti črne gradnje
Na Hrvaškem bodo jeseni začeli rušiti vse stavbe, ki so jih zgradili brez ustreznih dovoljenj po 21. juniju lani, so danes napovedali na ministrstvu za gradbeništvo in prostorsko ureditev.
ZAGREB> Poudarili so, da teh stavb sploh ne bo možno legalizirati, za razliko od večine tistih, ki bile zgrajene pred 21. junijem lani.
Namestnica ministra za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ana Mrak Taritaš je dejala, da bodo v saboru do poletnega premora sprejeli nov zakon o črnih gradnjah. Kot je dodala, zakon predvideva, da bo možno do konca junija 2013 vložiti zahteve za legalizacijo tistih stavb, ki so bile zgrajene brez ustrezne dokumentacije do 21. junija lani.
Več kot 30.000 odločb o rušenju
Junija lani so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja in bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili potem izgrajeni “na črno”. Mrak Taritaševa je ocenila, da bo možno uzakoniti večino stavb, če bodo lastniki pravočasno vložili zahtevo za legalizacijo. Vlada namerava urediti razmere na terenu do 1. julija prihodnje leto, ko bo Hrvaška predvidoma postala polnopravna članica Evropske unije.
Približno 31.000 državljanov, ki že imajo odločbe o rušenju, bodo lahko vložili zahtevo za legalizacijo svojih stavb do konca letošnjega leta. Če tega ne bodo storili, bo država prihodnje leto začela z rušenji, so še potrdili na ministrstvu.
Višje kazni za črne gradnje ob obali
Po vložitvi zahteve bodo inšpekcije preverile stanje na terenu in določile ceno nadomestila za legalizacijo. Potem ko bodo lastniki plačali prvi obrok, bodo praktično tudi legalizirali svoje objekte. Nadomestilo bo možno plačati tudi v 60 mesečnih obrokih v petih letih. Za plačevanja v enkratnem znesku je predvideno 25 odstotkov popusta.
Višino nadomestil bodo določili po sprejetju novega zakona, ki naj bi ga vlada poslala v sabor že ta teden.
Pri višini nadomestila bodo med drugim upoštevali kategorijo in namen same stavbe kot tudi to, ali je bila črna gradnja na zazidljivem zemljišču ali zunaj njega, v zaščitenih prostorih narave ali ob obali Jadrana. Tisti, ki imajo stavbe do 100 metrov od obale, bodo plačali sedemkrat več, kot tisti za enako kvadraturo objekta na običajnem zazidljivem zemljišču, je napovedala Mrak Taritaševa.
STA