Na Hrvaškem dovolj podpisov za referendum proti monetizaciji avtocest

ZAGREB > Banski dvori so letos objavili razpis za podelitev koncesije za več kot 1000 kilometrov hrvaških avtocest, za katere skrbita javni podjetji Hrvatske autoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ).

Na Hrvaškem tuji koncesionarji upravljajo z avt cestami v Istri ter med Zagrebom in Macljom. Za 141 kilometrov istrske avtoceste, bolj znane kot istrski ipsilon, skrbi podjetje Bina Istra, v katerem ima največji delež francosko podjetje Bouygues. Večinski lastnik koncesijske družbe Autocesta Zagreb-Macelj (AZM) je avstrijski Strabag, ki upravlja s 60 kilometri avtocest. Hrvaški mediji pogosto omenjajo Strabag tudi kot enega izmed potencialnih koncesionarjev Haca in ARZ. Vsi štirje koncesionarji avtocest na Hrvaškem so imeli lani 2,25 milijard kun (296 milijonov evrov) prihodkov, kar je 5,6 odstotka več kot v letu 2012. Največji dvig prihodkov, okoli deset odstotkov, je imel AZM. Sledila sta Hac in Bina Istra z nekaj več kot šestimi odstotki, medtem ko je imela družba ARZ za 2,1 odstotkov več prihodkov kot v letu 2012.

Do konca novembra pričakujejo tudi prve ponudbe. Računajo, da bodo od koncesionarja dobili več kot 20 milijard kun ali približno tri milijarde evrov, če se bodo dogovorili za koncesijo za upravljanje avtocest za obdobje do 50 let.

Pobudniki referenduma, med katerimi so nekateri sindikati in nevladne organizacije, trdijo, da je oddajanje preostalih hrvaških avtocest v koncesijo najslabša rešitev ter da je finančno, ekonomsko, varnostni in družbeno škodljivo.

Ob tem se zavedajo, da je vračanje posojil za izgradnjo avtocest velika obremenitev za državni proračun, ki je porok pri zadolževanju Haca in ARZ.

Prepričani so, da bi se z reprogramiranjem dolgov in prestrukturiranjem Haca in ARZ ter z zvišanjem dobička od avtocest, posebej po napovedani izgradnji jadransko-jonske avtoceste, izognili izročitvi enega strateških državnih infrastrukturnih projektov na upravljanje tujim koncesionarjem.

Tudi opozicija zavrača monetizacijo. Trdijo, da bo država zgolj enkratno pokrpala proračunsko luknjo in kratkoročno znižala javni dolg.

Pobudniki so napovedali, da bodo zbrane podpise prihodnji teden izročili predsedniku sabora Josipu Leku. Pričakujejo, da bo referendum kmalu tudi razpisan.

Minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je napovedal, da bodo od ustavnega sodišča zahtevali oceno zakonitosti referendumskega vprašanja. Večkrat je tudi dejal, da bo odstopil, če bodo državljani na referendumu zavrnili vladin projekt monetizacije avtocest. Ni izključil možnost, da bo država opustila projekt monetizacije avtocest, če ne bodo zadovoljni s ponudbami potencialnih koncesionarjev. Prejšnjo sredo je zaradi "osebnih razlogov" odstopil njegov pomočnik, ki je vodil projekt monetizacije Marko Lončarević.

Hrvaški premier Zoran Milanović je večkrat skušal pojasniti, da je monetizacija avtocest "edina racionalna odločitev". Če jih ne bodo oddali v koncesijo, je poudaril, bodo upnikom morali plačati še štiri milijarde evrov glavnic in štiri milijarde obresti v naslednjih 25 let.

"Torej, ali lahko plačamo obresti tujim bankam še naslednjih 25 let ali pa se z monetizacijo rešimo dolgov in potem denar v naslednjih letih namenimo mostu proti polotoku Pelješcu, državnim cestam in železniški infrastrukturi," je izjavil.

STA