Na Hrvaškem začel veljati nov zakon o “črnih” gradnjah
Na Hrvaškem je v soboto stopil v veljavo nov zakon o “črnih” gradnjah. Zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti omogoča legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni pred 21. junijem lani, objektov, zgrajenih po tem datumu, pa ne bo mogoče legalizirati. Slovenci imajo na Hrvaškem približno 110.000 nepremičnin, največ v Istri.
ZAGREB> Hrvaški minister za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ivan Vrdoljak je pred dnevi napovedal, da bodo najprej začeli rušiti tiste nezakonite objekte, ki jih gradijo sedaj, nato pa tiste, ki po oceni lokalnih oblasti ovirajo razvoj. Dodal je, da že sestavljajo seznam prioritet.
Zakon določa, da je mogoče do 30. junija 2013 pri upravnem organu na območju, kjer se nahaja nezakonito zgrajeni objekt, vložiti zahteve za legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni do 21. junija lani. Takrat so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili potem zgrajeni nezakonito. Tisti, ki že imajo odločbe o rušenju, pa bodo lahko vložili zahtevo za legalizacijo svojih objektov do konca letošnjega leta, 31. decembra. Če tega ne bodo storili, bo država prihodnje leto začela rušenja.
Namestnica hrvaškega ministra za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ana Mrak Taritaš je ob sprejetju zakona ocenila, da bo mogoče uzakoniti večino objektov, če bodo lastniki pravočasno vložili zahtevo za njihovo legalizacijo.
Slovenci imajo približno 110.000 nepremičnin na Hrvaškem
Današnje Delo navaja, da imajo Slovenci na Hrvaškem več kot 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Mnogi imajo lastninsko-pravne odnose urejene, veliko pa je tudi tistih, ki imajo pri urejanju težave. Neimenovani diplomatski vir je za časnik povedal, da je primerov, v katerih so Slovenci črnograditelji, na Hrvaškem razmeroma malo. “Legalizacija bo mogoča le in zgolj za tiste objekte, ki so nedvoumno vidni na aerofotogeometrijskem posnetku, narejenem do 21. junija 2011 ali pa so bili do tega datuma evidentirani oziroma vpisani na katastrskem načrtu ali v drugi uradni kartografski podlagi,” je pojasnil.
Slovence ne pesti le legalizacija objektov
Časnik Delo ob tem dodaja, da legalizacija objektov ni vse, kar pesti slovenske lastnike počitniških zmogljivosti na Hrvaškem. Vse več je namreč primerov o domnevnem ponarejanju in izginjanju dokumentov v katastrih ali občinskih upravah ter v številnih drugih uradnih evidencah o nepremičninah. Še vedno so tudi odprti postopki denacionalizacije in vrnitve zaseženega premoženja Slovenije na Hrvaškem, v glavnem po letu 1991.
Zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti je bil objavljen v uradnem listu 27. julija, v veljavo pa je stopil v soboto.
STA