Na italijanskem turističnem zemljevidu tudi imena iz časa fašizma
Na uradnem turističnem zemljevidu italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK) so vsa imena obmejnih krajev na italijanski strani meje razen dveh zapisana samo v italijanščini, imena na slovenski strani meje pa imajo skoraj vsa ob slovenskem izvirniku tudi italijansko poimenovanje, ki izvira iz časa fašizma.
TRST> Na to je ob deseti obletnici zakona za zaščito Slovencev v Italiji februarja letos deželno vlado FJK opozoril deželni poslanec stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, o tem pa piše tudi Primorski dnevnik.
Italijanske popačenke iz časa fašizma
Turistična karta, ki jo je izdala in jo deli deželna agencija za turistično promocijo, pri imenih krajev na slovenski strani meje ob slovenskem izvirniku navaja tudi italijanske popačenke fašističnega izvora. Tako so označeni kraji, ki ležijo vse do nekdanje rapalske meje.
Dvojezične občine le z italijanskim imenom
Na italijanski strani meje pa so vsa imena krajev razen dveh (Števerjana in Sovodenj na Goriškem) izključno v italijanščini, čeprav gre za ozemlje, kjer je zgodovinsko navzoča slovenska narodna skupnost. Gre tudi za dvojezične občine, kjer je, kot na primer v Tržaški pokrajini, dvojezično navajanje krajevnih imen priznana in uvedena praksa še od časov zavezniške vojaške uprave.
Krivdo pripisali vojaškemu kartografskemu inštitutu in založbi
Gabrovcu je te dni odgovorila deželna odbornica Federica Seganti, ki krivdo za popačena imena vali na italijanski vojaški kartografski inštitut in založbo De Agostini.
Gabrovec je v nastopu na seji deželnega parlamenta opozoril tudi, da je uporaba izključno italijanskih imen “groba kršitev osnovnih pravic slovenske manjšine, predstavlja pa obenem tudi kulturno obubožanje deželnega bogastva, s katerim bi se morala ponašati katerakoli publikacija”.
Igor Gabrovec se sprašuje, zakaj se Slovenija ne odziva
Deželni poslanec SSk je napovedal, da bo vse gradivo nemudoma posredoval tudi slovenskemu zunanjemu ministrstvu in slovenskemu veleposlaništvu v Rimu, pri čemer se sprašuje, zakaj je Slovenija ravnodušna do takega stanja, ki je žaljivo do njene zgodovine in težko priborjene suverenosti.
“Zanimivo je, da za avstrijski predel na karti ne opazimo enega samega prevoda kraja, kot je na primer Villach (Beljak). Je Avstrija vredna večjega spoštovanja? Ali pa si je pravico do spoštovanja pravilnega zapisovanja krajevnih imen izborila z jasnim in odločnim nastopom do vseh že navedenih subjektov, pa naj bo vojaški zemljepisni inštitut ali založba De Agostini?” se je vprašal Gabrovec.
STA