Na Japonskem so prebili led glede idrijskega centra za živo srebro

Svet
, posodobljeno:

Slovenska vladna delegacija je na drugem medvladnem pogajalskem odboru OZN o pripravi zavezujoče konvencije o živem srebru v japonski Čibi naletela na ugoden odmev s pobudo o oblikovanju svetovnega centra za to kovino v Idriji. Z vodstvom Minamate pa je tekla beseda o morebitnem pobratenju.

Idrija je za projekt svetovnega centra Hg angažirala mlado domačo doktorico kemije - Urško Repinc.
Idrija je za projekt svetovnega centra Hg angažirala mlado domačo doktorico kemije - Urško Repinc. Saša Dragoš

IDRIJA> Župan Bojan Sever, ki se je v petek kot član slovenske vladne delegacije vrnil s štiri dnevnega obiska na Japonskem, je ugodno ocenil odziv na pobudo o oblikovanju svetovnega centra za živo srebro v Idriji na medvladnem srečanju pogajalskih skupin za pripravo konvencije OZN o tej strupeni kovini. V Minamati pa je prebil led po zastalih pogovorih o poglobitvi sodelovanja tega z živim srebrom prizadetega mesta z Idrijo.

Slovenija je s predstavnico z urada za kemikalije sodelovala že na prvem srečanju medvladnih pogajalskih odborov o pripravi zavezujoče konvencije OZN o živem srebru. Na drugo srečanje v japonsko Čibo pa se je minuli teden odpravila precej okrepljena. Januarja je namreč Vlada RS podprla pobudo Idrijčanov in Inštituta Jožef Štefan (IJS) za dejavnejšo vključitev Slovenije in Idrije v odpravljanje posledic, ki jih zlasti v nerazvitem svetu pušča strupena kovina

V Čibi je sodelovalo preko sto pogajalskih skupin vlad držav sveta. Slovenska skupina (pod vodstvom sekretarja ministrstva za zdravje dr. Ivana Eržena) je s svojima strokovnjakinjama, dolgoletno raziskovalko posledic Hg dr. Mileno Horvat (IJS) in namensko za ta projekt v idrijski občinski upravi zaposleno doktorico kemije Urško Repinc, predstavila razloge in možnosti za vzpostavitev svetovnega centra za Hg v Idriji. Sever ocenjuje, da je bil odziv ugoden. Zato bodo slovenski pogajalci dejavno sodelovali tudi na naslednjih treh srečanjih v Burkini Faso, Urugvaju in Švici. Na slednjem, najpozneje leta 2013 oziroma ko bo konvencijo (trenutno še v pripravi) podprlo vsaj 50 držav, naj bi ta začela veljati in z njo tudi, predvidoma, dva svetovna centra.

Prvi bo v Minamati. Vodstvo Minamate, po katastrofalnem onesnaženju z živim srebrom v šestdesetih letih minulega stoletja, okoljsko že povsem očiščeno in urejeno mesto na najbolj južnem japonskem otoku Kyushu in z dejavnim raziskovalnim centrom za Hg s svetovno licenco, je znova pripravljeno na tesnejše sodelovanje z idrijskim, trenutno še precej manjšim raziskovalnim centrom za Hg. To je bilo sicer pred štirimi leti že dogovorjeno, a je po menjavi tamkajšnjih županov pobuda zamrla. Na povratnem obisku delegacije Minamate v Idriji (junija letos) bodo dorekli podrobnosti in morebitno pobratenje.

V Minamati, ki je že pobratena z avstralskim Devonportom in angleškim Liverpoolom, kot pravi župan Sever, v pobratenje ne želijo na vrat in na nos, pač pa se hočejo prej prepričati v dejansko možnost učinkovitega sodelovanja na raziskovalnem in morebitnih drugih področjih.

SD