Na Japonskem vse več radioaktivne hrane

TOKIO> Delavci, ki skušajo ohladiti poškodovane reaktorje in bazene z izrabljenim gorivom, so morali priznati nov poraz: iz kar dveh reaktorjev, drugega in tretjega, sta se namreč znova dvignila dim in para, zaradi česar so morali začasno zapustiti območje. Kaj točno je povzročilo izhajanje, ni znano, radioaktivnost pa se ob tem ni “dramatično” povišala, je sporočil upravitelj nuklearke Tepco.

Drugi reaktor včeraj priklopili na električno omrežje

Drugi reaktor so v nedeljo, tako kot tudi prvi, uspeli priklopiti na električno omrežje, ali je inženirjem uspelo tudi dejansko zagnati vodne črpalke za hlajenje, pa ni jasno. Največ zaskrbljenosti sicer vzbuja tretji reaktor, kjer se segreva gorivo iz mešanice plutonijevega in uranovega oksida. Plutonij je namreč poleg radioaktivnosti tudi izjemno strupen.

Japonske oblasti prepovedale prodajo nekaterih živil

Istočasno na Japonskem narašča strah zaradi radioaktivno okužene hrane in vode. Japonske oblasti so danes prepovedale prodajo nekaterih živil iz štirih prefektur, potem ko so v nekaterih izdelkih odkrili povišane stopnje radioaktivnosti. Prepoved se nanaša na špinačo in druge vrste zelene zelenjave iz prefektur Fukušima, Ibaraki, Točigi in Gunma, poleg tega pa še na mleko iz prefekture Fukušima, kjer stoji poškodovana nuklearka.

Sledovi radioaktivnega joda tudi v Tokiu

Celotna vas v prefekturi Fukušima poleg tega ne sme več piti tekoče vode, sledove radioaktivnega joda v tekoči vodi pa so doslej našli že v devetih prefekturah, med drugim v Tokiu. Radioaktivni cezij so doslej ugotovili v dveh prefekturah.

Tiskovni predstavnik japonske vlade Jukio Edano je sicer zatrdil, da ugotovljena stopnja radioaktivnosti ne predstavlja nevarnosti za zdravje, a Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem ocenila, da je nevarnost kontaminacije živil večja, kot so domnevali. Sprva so ocenjevali, da nevarnost obstaja le za izdelke iz 30-kilometrskega pasu okoli nuklearke, a je očitno pojav bolj razširjen.

V Fukušimi zamujali z varnostnimi pregledi

Medtem je na dan prišla novica, da je japonska agencija za jedrsko varnost še pred nesrečo v Fukušimi podjetje Tepco opozorila, da več tednov zamuja z varnostnimi pregledi kritične opreme. Agencija je v poročilu 2. marca Tepco izrecno opozorila, da ne izvaja načrtovanih inšpekcij in da ni pregledal 33 kosov opreme v poškodovani elektrarni Fukušima 1. Agencija je sicer ocenila, da ne gre za neposredno ogrožanje varnosti in je dala podjetju do 2. junija čas, da se odzove.

A med to opremo so bili tudi ključni deli hladilnih sistemov, ki naj bi skrbeli, da se šest reaktorjev nuklearke in njihovih bazenov z izrabljenim gorivom ne bi pregrevalo. Šlo naj bi za zasilne dizelske generatorje na tretjem reaktorju, vodne črpalke v prvem in drugem reaktorju in oprema za generator v četrtem reaktorju.

Nesreča v eni od Tepcovih nuklerark že leta 2007

To poročilo je bilo zgolj dodatek k zaskrbljujočemu spisku varnostnih in vzdrževalnih napak Tepca, najbogatejšega japonskega elektro podjetja, ki je bilo s svojo nuklearko Kašivazaki Kariva odgovoren tudi za doslej najhujšo jedrsko nesrečo na Japonskem. V tej nuklearki je leta 2007 po potresu prišlo do številnih težav - od požarov in počenih cevi do izpusta radioaktivnih snovi. Pri tem je bilo tudi osem smrtnih žrtev.

Tepco se je izognil 117 pregledom

Do te nesreče je prišlo tudi, ker Tepco ni izvedel 117 pregledov v elektrarni Kašivazaki, zato je agencija za jedrsko varnost podjetju lani naložila, da izvede revizijo svojega sistema varnostnih pregledov. V odgovor temu pa je Tepco sporočil, da je preskočil 54 ločenih inšpekcij - od tega 33 v Fukušimi Daiiči, v kateri je prvi reaktor eden najstarejšem na Japonskem sploh, ostale pa v bližnji nuklearki Fukušima Daini.

Posledice potresa in cunamija lahko državo stanejo do 235 milijard dolarjev

Svetovna banka je v nedeljo objavila, da bi lahko potres in cunami, ki sta 11. marca prizadela severovzhod Japonske, japonsko gospodarstvo stala do 235 milijard dolarjev oziroma štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Po oceni Svetovne banke utegne obnova po potresu trajati do pet let. Švicarska pozavarovalnica Swiss Re bo imela zaradi potresa in cunamija na Japonskem po prvih ocenah škode za 1,2 milijarde dolarjev, morda pa še več.

O jedrski krizi tudi v EU

O jedrski krizi na Japonskem so danes na izrednem zasedanju razpravljali ministri EU, pristojni za energijo, med njimi slovenska ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Na zasedanju je po ministričinih besedah prevladalo stališče, da je treba v tem občutljivem trenutku “ohraniti trezno glavo” in da “ni smiselno sprejemati hitrih odločitev pod vplivom čustev”.

Dogovor o pregledu vseh obstoječih jedrskih elektrarn

Ministri so se sicer dogovorili za celovite varnostne preglede vseh obstoječih evropskih jedrskih elektrarn, teh je 143 v 14 državah EU, ki pa jih ministrica ne želi imenovati s “ponesrečenim izrazom stresni testi”. Kot je še dodala, jedrska energija v Evropi predstavlja 30 odstotkov električne energije, v Sloveniji pa četrtino, zato se ji ni možno niti smiselno “kar tako odpovedati”.

Slovensko veleposlaništvo ostaja v Tokiu

Iz slovenskega zunanjega ministrstva pa so medtem sporočili, da slovensko veleposlaništvo na Japonskem ostaja v Tokiu in se ne seli v Osako, kot so nakazali v petek. Ocena MZZ namreč ostaja, da je veleposlaništvo najbolj potrebno v Tokiu, saj lahko tam najlaže pomaga slovenskim državljanom z informacijami in logistiko. STA