Na Japonsko s čolni in letali

JAPONSKA>“Obisk je priložnost, da še okrepimo stike z našimi dobavitelji in kupci,” je povedal Peter Polič, lastnik podjetja VSR Lab iz Seče, ki razvija čolne, ki smo ga zmotili že na letalu ravno pred vzletom za Tokio. Za VSR Lab je Japonska že dobro znan trg, tako nabavni kot prodajni. “Tam kupujemo elektronske komponente in tudi prodajamo naše čolne,” je razložil. V zadnjih sedmih letih so tam prodali približno 60 čolnov.

Ivo Boscarol iz ajdovskega Pipistrela je na Japonsko odpotoval že pred nekaj dnevi in se bo tam pridružil slovenski delegaciji. Jutri bo podjetje predstavilo projekt Arktika - meje so samo v glavah. V Ajdovščini o sodelovanju v delegaciji ne želijo govoriti. Pred nedavnim pa je Igor Perkolj iz njihove marketinške službe na posvetu, ki ga je prav na temo poslovanja z Japonsko pripravilo ajdovsko podjetje Bia Separations, povedal, da ima Pipistrel na Japonskem že nekaj kupcev. “Radi pa bi na Japonskem našli partnerja, ki bi nas tam predstavljal, prodajal naša letala in nudil servis.”

Na Japonsko je včeraj odpotoval tudi začasni predsednik Luke Koper Bojan Brank. “Že danes japonski partnerji prek Kopra izvažajo v Evropo avtomobile, tehnično blago, strojno opremo in tekoče tovore, na Japonsko pa potuje predvsem les in prehrambeni proizvodi, zato imamo kar nekaj dobrih referenc,” pravi Brank.

Nove možnosti na tem trgu pa jim lani odprla nova redna direktna kontejnerska linija, ki Koper povezuje tudi z japonskimi pristanišči. “Prepoznavnost južne transportne poti v Evropo prek Kopra pa je še vedno majhna, zato bo prav večanje prepoznavnosti Luke Koper moja prva naloga,” napoveduje.

Želi si tudi, da bi jih Japonska, tako kot Koreja pred leti, izbrala za vstopno pristanišče za njihovo avtomobilsko industrijo.

Letrika stavi na zelene tehnologije

V Letriki, ki z Japonsko posluje že več kot 20 let, obisk jemljejo kot dodatno priložnost za navezavo stikov na višji ravni. Kdor je prisoten na Japonskem, ima v rokah tudi pomembno vstopnico za sodelovanje z japonskimi podjetji v Evropi in Ameriki. Šempetrsko podjetje, ki ga vodi Edvin Sever, na tem trgu vidi priložnost predvsem v tako imenovanih zelenih tehnologijah: “Letrika lahko ponudi izdelke, ki so energijsko varčni, in izdelke, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Po teh izdelkih na Japonskem vlada dovolj povpraševanja.”

Japonska se ne uvršča med njihove najpomembnejše trge. Tja zdaj prodajo za milijon evrov izdelkov, kar je zelo majhen delež v strukturi prodaje, vendar pa v prihodnje želijo povečati z novimi prodajnimi projekti. V to državo, kjer imajo že dolgo tudi svojega lokalnega predstavnika, ne zgolj prodajajo, ampak od tamkajšnjih partnerjev tudi kupujejo opremo in komponente. V Letriki sicer ocenjujejo, da na Japonskem ni enostavno poslovati. Japonci so znani kot tradicionalisti, ki dajejo prednost domačim dobaviteljem, predvsem tistim iz neposredne bližine. Tesnejše poslovanje ovirajo tudi oddaljenost, jezik in visoka tehnološka usmeritev japonskih podjetij. Za uspešno poslovanje na Japonskem je poleg zanesljivega in konkurenčnega izdelka ter hitre odzivnosti treba imeti veliko občutka za premoščanje kulturnih razlik pa tudi sposobnost graditve zaupanje partnerjev.

Priložnost za visoko tehnologijo, a tudi za turizem

V delegaciji so tudi predstavniki slovenskega avtomobilskega grozda in turistične organizacije Spirit.

Generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan je ob pripravah na obisk Japonske minuli teden ocenil, da so največje priložnosti za slovenska podjetja na Japonskem na področjih zelenih tehnologij, obnovljivih virov energije, elektronike, informacijske tehnologije, avtomobilske industrije, visokotehnoloških panog in v turizmu.

KATJA GLEŠČIČ

SONJA RIBOLICA