Na kresno noč lahko razumemo živali, vidimo čarovnice in najdemo zaklad
Kresna noč, noč na 24. junij, god svetega Janeza Krstnika, nakazuje začetek obdobja pojemanja sončne svetlobe. Za to noč je po ljudskem izročilu značilno prižiganje kresov na hribih, spuščanje ognjenih koles s pobočij ter petje in ples okoli ognja.
LJUBLJANA> Z nastopom poletja se začnejo noči daljšati, kar je imelo v tradicionalnih družbah velik pomen. S praznovanjem kresne noči so si po starih verovanjih prizadevali, da bi ohranjali sončno toploto.
Živalski vrt Ljubljana bo v okviru praznovanja kresne noči od petka do nedelje pripravil družinski dogodek, na katerem bodo obiskovalci spoznavali govorico živali. Organizirali bodo tudi posebna nočna vodenja, ko se bodo sprehodili po živalskem vrtu ter s praprotnim semenom v čevlju poskušali razumeti govorico živali.
Najkrajša noč in najdaljši dan v letu sta vplivala na številne ljudske šege in verovanja, predvsem v povezavi s starodavnim čaščenjem sonca, s prižiganjem ognja, s plesom in petjem ob njem, skakanjem čezenj in proženjem razžarjenih lesenih koles.
Pogovor živali, čarovnice in zaklad
Po ljudskem verovanju je v kresni noči mogoče slišati živali, ki se pogovarjajo med seboj, videti čarovnice in najti zaklad. V kresni noči so vedeževali. Za kresne rože, praprot in druge rastline, nabrane v tem času, so verjeli, da imajo posebno moč. Zdravilno in čudežno moč pa naj bi v tem času imeli tudi rosa in voda.
STA