Na mizi dve možnosti za dogovor o premestitvi 120.000 beguncev

BRUSELJ > Evropska komisija je predlagala premestitev 120.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko, po drugih članicah unije v prihodnjih dveh letih, in sicer premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske.

Vendar Madžarska iz načelnih in praktičnih razlogov premestitvi 54.000 beguncev z njenega ozemlja v druge članice nasprotuje, zato članice zdaj preučujejo druge možnosti za dogovor. Na mizi sta po navedbah virov pri EU dve možnosti.

Prva možnost je, da delež, namenjen Madžarski, prevzameta Italija in Grčija. Druga možnost je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki lahko v določenih okoliščinah koristijo to shemo, ne da bi pri tem poimenovali posamezne države, so pojasnili viri.

V razpravi o oblikovanju rezervne sheme je ogromno vprašanj, na primer ali so lahko do tega poleg držav na zunanji meji upravičene le še tranzitne ali tudi ciljne države ter kaj bo sprožilec za uporabo te možnosti.

Neuradno se omenja, da bi lahko možnost za premestitev beguncev z njihovega ozemlja v druge članice poleg Italije in Grčije koristile še Avstrija, Hrvaška, Slovenija in Nemčija, a razmere se tako hitro spreminjajo, da ni verjetno, da bodo države konkretno opredelili.

Drugo odprto vprašanje je “mehanizem kompenzacije” ali vprašanje, kaj storiti z državami, ki predvidene kvote beguncev niso pripravljene sprejeti. Komisija je predlagala “solidarnostno klavzulo” in finančni prispevek v vrednosti 0,002 odstotka bruto domačega proizvoda te države.

Članice sedaj v pogajanjih razpravljajo o dveh drugih možnostih: da bi morala država, ki bi zavrnila sprejem beguncev, za vsakega begunca v zanjo predvideni kvoti plačati 6500 evrov, ali pa da bi izkoristila šestmesečni odlog izvajanja tega ukrepa.

Znesek 6500 so izračunali tako, da so upoštevali 6000 evrov, ki jih dobi država za vsako osebo, ki jo sprejme v okviru sheme za premestitev, in 500 evrov, ki jih dobi država, iz katere je oseba premeščena v drugo članico, v glavnem za stroške prevoza.

Pogoj za to, da lahko država sodeluje v shemi za premestitev kot koristnica, je uvedba pristopa, imenovanega “hot spots”, ki predvideva operativno sodelovanje evropskih agencij z nacionalnimi oblastmi na terenu. Ta pristop je tudi treba še podrobneje opredeliti.

To so ključna, a ne vsa vprašanja, ki jih bodo v torek poskušali doreči notranji ministri EU na izrednem zasedanju v Bruslju, pred izrednim vrhom unije, ki bo dan pozneje.

Luksemburško predsedstvo želi dogovor še vedno sprejeti s soglasjem ali s čim večjo večino, a obenem viri izpostavljajo, da je odločitev seveda mogoče sprejeti tudi s kvalificirano večino. Cilj predsedstva je, da se dogovor doseže v torek.

STA