Na obisku pri dirigentu Antonu Nanutu
Ko se z vsakodnevnega plavanja v bazenu vrne domov, v Pobre tik nad Opatijo, zadovoljno prikima, pove, da je bil Prešernove nagrade kajpak vesel. A ga je medijski rompompom tudi nekoliko utrudil. Razmere se zdaj počasi umirjajo in spet se lahko vrne v zavetje glasbe.
Dirigentu, ki bo prihodnje leto dopolnil osemdeset let, v prehojenem življenju ni bilo dolgčas: v glasbo je zakorakal že kot kratkohlačnik, ko so mu fašisti odpeljali očeta, organista v cerkvi. Da se rodni Kanal ob Soči ne bi pogreznil v molk, je kar sam nadaljeval očetovo delo, se zatem učil klavirja, šel v Ljubljano študirat dirigiranje, ustanovil in vodil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, v Dubrovniku sedemnajst let bdel nad tamkajšnjim mestnim orkestrom, se vrnil v domovino, pet let vodil orkester Slovenske filharmonije, osemnajst let Simfonični orkester RTV Slovenije, poučeval na glasbeni akademiji v Ljubljani, gostoval vsepovsod po svetu ...
> S čim vse se dandanes ukvarjate?
“Sem častni dirigent simfonikov RTV Slovenije, z njimi imam občasno kak koncert, kako gostovanje, kako snemanje. Gostujem še drugje, še vedno tudi skrbim za festival Kogojevi dnevi v Kanalu, na katerem predstavljamo sodobna dela. Še posebej smo ponosni na prve izvedbe del zlasti domačih, pa tudi tujih skladateljev. Je kar uspešen festival sodobne glasbe, ki ga bomo letos pripravili že enaintridesetič. Danes sem seveda manj zaposlen kot prej, ko sem imel še preveč obveznosti. Večkrat na leto gostujem tudi tu zraven, na Reki, z njihovimi glasbeniki. Pred tremi tedni sem se vrnil iz Italije. Nastopil sem v Padovi, z orkestrom, s katerim sodelujem že petindvajset let. Včasih grem z njimi na manjšo turnejo po italijanskih mestih, včasih pa jih gostim na Kogojevih dnevih.”
> Menda ste nastopili že z ogromno italijanskimi orkestri ...
“Z mnogimi, res, z nekaterimi tudi večkrat. Ko so še obstajali radijski orkestri, sem bil že kar stalni gost v Neaplju in Milanu, včasih tudi v Rimu. Potem pa so te tri orkestre ukinili, kar je velika škoda za kulturo v Italiji. Vsi so bili odlični, Italija pa ima danes samo simfonični orkester v Torinu. Velikokrat sem gostoval na Siciliji, v Palermu, tudi pred kratkim. Bil sem reden gost v San Remu, kjer imajo odličen simfonični orkester ...”
ANDRAŽ GOMBAČ
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
