Na poti do evropskega prvenstva 2013 bo najprej potrebno izbrati gostitelje prvega dela

KOŠARKA > Pa tudi sicer “se dogaja” predvsem v pisarnah KZS na Leskoškovi ulici v Ljubljani, medtem ko javnost zanima predvsem, v katerih mestih bo po EP v rokometu potekal drugi največji športni dogodek v samostojni Sloveniji. Po odmevnosti naj bi precej prekosil rokometno druženje evropske elite, enako tekmovalno uspešen pa bi bil le, če bi jedro sedanje generacije ob slovesu od reprezentančnega dresa osvojilo odličje. Kar se v košarki na domačih tekmovanjih ne zgodi vsakič.

Podjetje EuroBasket

Na KZS še niso ustanovili organizacijskega odbora. Ob tem bo najbolj pomemben izbor primernih kadrov, ki jih v Sloveniji, kjer sicer redno gostimo nekatera smučarska tekmovanja, a prav največjih ne, ni ravno na pretek. In če k temu dodamo, da bodo morali bili izbrani še lokalni organizacijski odbori, pomembnost in zahtevnost organizacije dobi še večjo težo.

Generalni sekretar KZS Iztok Rems nam je ob robu izbora prireditelja SP 2013 v Münchnu dejal, da bo organizacijski odbor EP izbran do marca. Ko smo se nazadnje pozanimali pri KZS, pa so nam dejali, da se bo to zgodilo v naslednjih mesecih. “Generalna sekretarka EuroBasketa 2013 bo Alenka Škreblin, ki bo skupaj z direktorjem EuroBasketa (tega ravno v teh dneh izbiramo na podlagi razpisa), prva zaposlena v podjetju EP 2013. To bo v 100-odstotni lasti Košarkarske zveze Slovenije, ustanovljeno pa bo v tem mesecu, ko bo za njegovo rojstvo dal zeleno luč izvršni odbor KZS. Nad EuroBasketom 2013 bosta na ves čas bdela tudi Iztok Rems in Matej Avanzo, po izbiri vseh mest, ki bodo sodelovala pri projektu, pa se bodo organizacijskemu odboru priključili tudi lokalni odbori,” nam je v imenu krovne organizacije zadnje dogajanje sporočil tiskovni predstavnik Anže Blažič.

Kandidati se predstavljajo

Prvi trd oreh je izbor štirih sedežev predtekmovanja. Drugi del EP so Litovci, ki bodo prvi v praksi izvedli EP razširjeno s 24 udeleženci, postavili v Vilno in Kaunas. Tedaj se bosta iz štirih sestavili dve skupini s po šestimi ekipami (12 jih po prvem delu potuje domov). Pri nas bosta obe skupini drugega dela in finalni boji v eni sami dvorani - v Stožicah v Ljubljani. Teoretično bi lahko bila druga skupina v Celju, a imajo Stožice dvakrat večjo zmogljivost in torej zagotovljen tudi bistveno večji priliv denarja od prodaje vstopnic.

Toda med kandidati za gostitelje predtekmovanja so tudi mesta z virtualnimi dvoranami (Ptuj, Novo mesto) in povsem neustrezno (Maribor). Kako bodo torej ravnali na KZS, če bi izbrali mesto, ki še nima dvorane? “Vsa mesta, ki še nimajo infrastrukture, bodo morala zagotoviti jasne garancije, da bodo dvorane zgrajene vsaj pol leta pred začetkom prvenstva. Vse nove objekte bo KZS namreč moral preskusiti tudi s pripravljalnimi tekmami. V nasprotnem bodo denarne kazni zelo stroge, na KZS pa bomo imeli pripravljen tudi rezervni scenarij,” sporočajo s KZS.

Kdo bo odločal?

Na KZS smo povprašali tudi, kdo bo na koncu odločal o izboru štirih prizorišč prvega dela EP. “Posebna delegacija obiskuje vsa mesta, ki so izkazala interes, torej Celje, Jesenice, Koper, Ljubljano, Maribor, Novo mesto in Ptuj. Nova Gorica in Gorica zaradi glavne dvorane v drugi državi nista prišli v poštev. Komisija bo za IO KZS pripravila natančno poročilo, na podlagi katerega se bo IO odločil o štirih prirediteljih prvega kroga EP.”

Ob tem pa se je potrebno vprašati o kriterijih, saj pol kandidatov sploh nima dvorane. Bo v ta sklop sodilo tudi morebitno sofinanciranje prvenstva? Na KZS trdijo, da izbor poteka analitično, zato bo izbor posledica številnih parametrov - od košarkarskega potenciala, regionalne porazdeljenosti, obetajoče se ali obstoječe infrastrukture, pomena za slovensko košarko in od pripravljenosti občin na sodelovanje pri projektu, tako s človeškimi kot finančnimi viri. Bo pa KZS - tako zagotavlja - do vseh mest imela povsem enake kriterije.

ROK MAVER