Na Primorskem kličejo sonce
Primorci od poletja dalje skoraj nikamor več ne gredo brez dežnikov, pa čeprav je ob morju pregovorno največ sonca. Da so septembrske obilne padavine povzročile velike poplave, se vsi še živo spominjajo, a tudi v tem mesecu so meritve že dvakrat presegle običajno novembrsko količino padavin, potrjuje meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO).
PRIMORSKA> Tako v zahodni kot osrednji Sloveniji so od začetka leta pa do konca septembra zabeležili 1000 litrov padavin na kvadratni meter, kar je 200 litrov več od povprečnih vrednosti. Oktobra je bilo resda nekoliko manj dežja kot prejšnja leta, ta mesec pa bodo na obrobju Slovenije padavine ponovno krepko presegle povprečne vrednosti. Branko Gregorčič namreč do konca meseca napoveduje še tri vremenske motnje; prvo že ta petek, ko naj bi v Istri, kljub burji - zaradi bližine ciklona (vremenske fronte) - padlo 20 litrov padavin na kvadratni meter.
Zakaj burja, ki naj bi zapihala že danes, Primorcem prinaša sonce? Gregorčič ponuja poenostavljeno strokovno razlago: “Burja je padajoč veter. Ko se zrak spušča proti morju, se segreva (za stopinjo na vsakih 100 metrov spusta). Ker je toplejši, vase sprejme več vodne pare in vlažnost upade. Zatem se oblak 'posuši' in posije sonce.” Zadnje dni je bilo najbolj sončno na vzhodu države, ker so zračne mase, nasprotno od burje, prihajale iz Sredozemlja, se dvigovale in ohlajale.
V petek prvi sneg nad Črnim Kalom
Nad Črnim Kalom bo prvič pošteno snežilo. Ob morju pa bo znova deževalo v noči na ponedeljek in v torek (sončni bosta torej le sobota in nedelja).
Gregorčič kljub temu meni, da rekordnih padavin letos ne bo. Novembra leta 2000 je namreč v Istri padlo 296 litrov na kvadratni meter, v Novi Gorici pa kar 559 litrov. Tedaj se je sprožil tudi plaz v Logu pod Mangrtom. Še obilnejše padavine, rekordnih 842 litrov, so zabeležili novembra leta 1990 na Voglu.
In kako je bilo lani? “19. decembra je snežilo tudi v Istri in bilo ves dan pod ničlo, kar je precej nenavadno. V tednu pred božičem so Istrani imeli kar dve temperaturni skrajnosti: 20. decembra je bilo najbolj mrzlo jutro v letu (skoraj deset stopinj pod ničlo), 24. in 25. decembra pa najbolj topel zimski dan (18 stopinj Celzija). V osrednji Sloveniji je bil razpon od 20 stopinj pod ničlo do 16 stopinj Celzija,” pojasnjuje. Dve skrajnosti je dosegla tudi letošnja julijska temperatura morja. Rekordnim več kot 30 stopinjam je sledila prav tako izjemna ohladitev na manj kot 20 stopinj v vsega skupaj treh dneh.
Bolj suha in hladna zima
Temu je botrovala burja, ki naj bi je bilo to zimo malo več kot prejšnje, zaradi česar naj bi bila bolj suha in nekoliko hladnejša (v osrednji Sloveniji naj bi v povprečju namerili za stopinjo ali dve manj od zadnjih zim). Primat pa naj bi vseeno ohranile zime prejšnjega stoletja.
MIRJANA CERIN