Na Reko v opero, kino in gledališče

ISTRA>“Radovednemu ljubitelju umetnosti meja tudi doslej ni preprečevala skočiti v hrvaško ali italijansko gledališče na Reko, v kino Valli in na Knjižni sejem v Pulj, na filmski festival v Motovun, v teater Ulysses na Brione, na Labin Art Express ali na Valamar jazz festival v Poreč ... Padec meje na Dragonji pa bo kraje, ki so od nas oddaljeni 30, 50, največ 80 kilometrov in so bogat kulturni bazen, res še bolj približal. Če se bodo hrvaški sosedje tudi v kulturnih rubrikah naših medijev pojavljali vsaj tako pogosto kot v črni kroniki, je motivacija za pogled čez lastni plot tu,” je prepričana Irena Urbič, kulturnica in vodja koprskega dela mednarodnih obmejnih srečanj Foruma Tomizza, ki bodo zaživela konec meseca.

Nekdanji vodja ilirskobistriške izpostave Zveze kulturnih društev in kasneje tamkajšnjega JSKD Dimitrij Bonano pa se spominja, da so bile vezi z Reko zelo močne po drugi svetovni vojni, ko so se tam Bistričani tudi šolali, kasneje pa so se vezi zrahljale, zlasti po osamosvojitvi.

Sredi osemdesetih let je bil Bonano pobudnik zdaj že tradicionalnih obiskov prednovoletnega koncerta na Reki, ki je po programu primerljiv z dunajskim novoletnim. Na Reko se tako po odmerek klasične glasbe vsak december v organizaciji tamkajšnjega JSKD odpravi poln avtobus Bistričanov in okoliških prebivalcev, a to je poleg tesne povezave z reškimi Slovenci in tamkajšnjim društvom, ki prireja svoje dogodke, bolj ali manj tudi vse. “Dvomim, da bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo te razmere popravil, pa čeprav ima soseda na področju kulture kaj nuditi,” pravi sogovornik, ki meni, da bo padec meje ugodno vplival predvsem na gospodarsko izmenjavo.

Tudi Irena Urbič poudarja, da je kulturna ponudba Istre in Kvarnerja raznolika, večplastna, saj sega od institucionalne in profesionalne do žlahtno ljudske in alternativne. Pri čemer kajpada prednjači Reka, ki je veliko mesto s poklicnimi kulturnimi ustanovami, katerih produkcija je po njenem mnenju povsem primerljiva s sorodno produkcijo v Trstu ali Ljubljani: “Te dni na Reki poteka mednarodni gledališki festival malih scen, povabljena je tudi ljubljanska Drama. Tradicija reškega rokenrola in punka se nadaljuje v klubih in sloviti Harteri (nekdanji tovarni papirja), v Pulju pa se pravkar izteka otroški knjižni sejem Monte Librić. Občutek imam, da Istra in Reka s premišljeno (in v razvojne dokumente zapisano) kulturno strategijo kljubujeta ekonomski krizi in da jima je uspelo lastni kulturni profil kot del identitete vplesti v turistično ponudbo, predvsem pa v zavest njunih prebivalcev.”

Sodeč po naši mini raziskavi med mladimi na Bistriškem le redkokdo obiskuje kinodvorane na Hrvaškem - med vprašanimi nihče ne pozna nikogar, ki bi v kino hodil na Reko - pa čeprav je, denimo, pot do reškega Cinestarjevega multipleksa skorajda enaka tisti do Tuševega v Kopru. Program je primerljiv, vstopnice pa so na Reki cenejše. Filmsko uspešnico Iron Man3 si lahko po redni ceni v Kopru pogledate za 5,30 evra, na Reki za 30 kun, kar je približno štiri evre, vendar zgolj med tednom, saj od petka do nedelje in med prazniki cena naraste na 4,60 evra. Sosedom lahko zgolj zaželimo, da bodo cene zadržali tudi ob prihodnji morebitni uvedbi evra. MAJA PERTIČ GOMBAČ