Na sedmem Škrabčevem simpoziju od slovenščine do istroromunščine

NOVA GORICA> Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije med letoma 1994 in 2007 pripravil šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi. Vsebinsko jih je zasnoval in strokovno vodil profesor in avtor Slovenske slovnice dr. Jože Toporišič. Zatem je frančiškanski samostan Škrabčeve dneve predal Fakulteti za humanistiko in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je pater in jezikoslovec Stanislav Škrabec preživel večino svojih ustvarjalnih dni in kjer se je začelo delo Škrabčevega odbora. V začetku letošnjega leta so na Erjavčevi ulici v Novi Gorici, ob 200-letnici frančiškanov na Kostanjevici, tudi odkrili spomenik Škrabcu.

“V prenovljeni zasnovi naj bi Škrabčevi dnevi zapolnili vrzel, ki se v Sloveniji kaže kljub več rednim znanstvenim srečanjem, katerih tema je tudi ali celo samo jezikoslovje. Med njimi namreč ni srečanja, ki bi krovno združevalo vse pri nas delujoče jezikoslovce, tematika prenovljenih Škrabčevih dnevov pa je ravno jezikoslovje v najširšem pomenu besede, brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop,” so sporočili iz organizacijskega odbora simpozija, na katerem je poleg petih uglednih plenarnih predavateljev svoje ugotovitve predstavilo še 21 izbranih predavateljev.

Zbrane sta v petek dopoldne pozdravila rektor Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik in podžupan Mestne občine Nova Gorica mag. Tomaž Slokar. Zatem je dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, letošnje Škrabčeve dneve odprl s predavanjem o podgeslih v Novem slovarju slovenskega jezika.

V prvi petkovi sekciji so predavatelji z različnih domačih in tujih inštitucij predavali o slovenščini nekoč in danes. O prostoru v morfemski zgradbi tvorjenke je govorila dr. Ada Vidovič Muha z ljubljanske Filozofske fakultete, druga sekcija tega dne pa je postregla z zanimivimi odkritji uporabe materinščine.

V študentski sekciji so svoje referate s furlansko književno tematiko predstavile študentke fakultete gostiteljice, študenta z beograjske univerze pa sta na primeru določenih posebnosti primerjala naš in srbski jezik. Petkov program se je zaključil s predavanjem Pleonastično zanikanje v slovenščiniPetra Ilca z Univerze v Ljubljani.

V soboto dopoldne se je simpozij začel s predavanjem o istroromunščini dr. Gorana Filipija z Univerze na Primorskem. V štirih sekcijah so tega dne svoje ugotovitve s področja jezika predstavili predavatelji z domačih akademskih ustanov in Trsta, dr. Karmen Teržan Kopecky z Univerze v Mariboru pa je nastopila s predavanjem Parametri Teorije naravnosti v zrcalu medkulturnosti in kognicije.ANA CUKIJATI

Stanislav Škrabec (1844-1918)/