Na sestanek so prišli brez besed
Finančni ministri držav v območju evra že tretji krizni sestanek o Grčiji v enem tednu začenjajo z zamudo. Predhodna tehnična in politična usklajevanja so izjemno težavna in za zdaj ne kaže, da bi prinesla preboj. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, vodja IMF Christine Lagarde in grški minister Janis Varufakis so prišli brez besed.
BRUSELJ > Tri institucije še vedno intenzivno preučujejo grške predloge, njihova ocena bo podlaga za razpravo evroskupine, je pred približno eno uro dejal belgijski finančni minister Johan Overtveldt ob prihodu na sestanek, ki bi se moral začeti ob 19. uri.
Belgijec je poudaril, da je treba doseči dogovor, ki bo dober za grško gospodarstvo in prihodnost območja evra, ter opozoril, da ne mara rokov. Bomo videli, kako daleč lahko pridemo danes, sicer gremo jutri naprej, je dejal.
Belgijski finančni minister je tudi opozoril, da ni mogoče reči, da je program, ki ni bil ustrezno izveden, slab, ter okrcal grške vlade, ne le sedanje, da so le zelo delno izvedle, kar je bilo predvideno v programu pomoči.
Kmalu za njim so prispeli šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, vodja IMF Christine Lagarde in tudi grški finančni minister Janis Varufakis - vsi brez besed. Tudi večina drugih ministrov ni dajala izjav.
Kot vselej je bil tudi danes precej zgovoren slovaški finančni minister Peter Kažimir, ki je povedal: “Je sreda zvečer in sprašujem se, kako bo videti območje evra po koncu današnjega sestanka evroskupine.”
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je ocenil, da v zelo intenzivnih pogajanjih je napredek, a da še niso na cilju, in napovedal dolgo noč.
Še naprej si bomo prizadevali za rešitev, ki je mogoča in nujna, je ponovil komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici to, kar pove pred vsakim sestankom.
Tik pred odhodom grškega premierja Aleksisa Ciprasa v Bruselj na pogovore z vodilnimi predstavniki institucij posojilodajalcev je Grčija sporočila, da zavrača najnovejše zahteve upnikov.
Institucije Grčijo pozivajo k odpravi predčasnega upokojevanja in zvišanju upokojitvene starosti z 62 na 67 let do leta 2022, namesto do leta 2025.
Zahtevajo tudi zvišanje davka na dodano vrednost za restavracije na 23 odstotkov, namesto 13 odstotkov, čemur v Atenah nasprotujejo iz bojazni pred negativnimi vplivi na turizem.
Prav tako institucije pozivajo k čimprejšnjemu zvišanju sedaj 26-odstotne stopnje DDV za podjetja na 28 odstotkov, medtem ko Grčija predvideva zvišanje na 29 odstotkov od leta 2016.
Zatika se tudi pri stališčih do nižanja izdatnega obrambnega proračuna. Posojilodajalci ga želijo oklestiti za 400 milijonov evrov, Grčija pristaja le na 200 milijonov evrov.
STA