Na sodišču 1,7 milijona nerešenih zadev

LJUBLJANA> Vendar še vedno obstaja razhajanje med pričakovanji in dejanskim časom rešitve, je poudaril Branko Masleša.

Masleša, ki se je s sodelavci z Vrhovnega sodišča udeležil današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je dejal, da se je treba odpirati preostalim sistemom v družbi, saj velikokrat “govorijo drug mimo drugega”. V javnosti se namreč po njegovih besedah stalno ponavlja teza, da je sodstvo neodzivno, okostenelo in si ne želi sprememb, vendar temu ni tako.

Lani je v slovenski sodni sistem pripadlo več kot milijon novih zadev, nekaj je ostalo tudi še starejših zadev, sodstvo pa mora zdaj razrešiti približno 1,7 milijona zadev, je pojasnil. Teh se z obstoječimi kadrovskimi viri po njegovem mnenju ne da rešiti, zato si je Vrhovno sodišče zastavilo prioritete njihovega reševanja.

Problemi so se nakopičili

“Ugotovili smo, da so se problemi nakopičili, predvsem je veliko starih zadev. Z nekaterimi ukrepi pa se da bistveno izboljšati njihovo reševanje,” je dejal. Med prioritetami je izpostavil ureditev področja izvršb, saj je to po njegovih besedah popolnoma neobvladljivo, in najtežjih kazenskih zadev.

Masleša je v razpravi s člani upravnega odbora poudaril, da se pravna država ne začne na sodiščih, temveč je to stvar širše kulture, tudi nadzornih svetov in ponarejenih spričeval. “Sodstvo je tukaj, da razsodi, ne da odkriva in preganja kriminal,” je poudaril. Sodišča si morajo po njegovih besedah ugled pridobiti predvsem s svojim delom. “Če je neko število sodb, ki so evidentno udarile mimo, je to bumerang za nas,” je dejal.

Gospodarstvo potrebuje učinkovit sodni sistem

Na vprašanje o zastaranju kaznivih dejanj v zadevi Zbiljski gaj je Masleša dejal, da analize konkretnega primera še ni prišlo, se pa o tem dogovarjajo z ljubljansko pravno fakulteto. Po njegovem mnenju bi bile take analize nujne, vendar pa je to nerealno pričakovati glede na finančne vire sodišč. “Kar se tiče te in podobnih zadev, nimamo nobenega obrambnega mehanizma, temveč moramo skloniti glavo in požreti kritike,” je dejal.

Masleša je na očitke nekaterih članov odbora, da so sodišča kriva za razmere v gospodarstvu, dejal, da ne gre krivca iskati le v sodiščih. “Tudi ostali deležniki ne sprejmejo svojega deleža odgovornosti,” je poudaril.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da sta pravna država in razvito gospodarstvo v medsebojni povezavi in delujeta z roko v roku. GZS si zato po njegovih besedah prizadeva za prenovo sodnih procesov, odpravo sodnih zaostankov in preprečevanje izigravanja upnikov, saj bo to omogočilo boljše gospodarstvo. “Gospodarstvo potrebuje tudi sodni sistem, ki bo zagotovil učinkovit pregon gospodarskega kriminala,” je poudaril Hribar Milič.

Pri gospodarskih sporih gre predvsem za manjše vrednosti

“Gospodarski sodniki in subjekti imamo en skupen cilj, to je v okviru zakonitosti čim hitreje rešiti zadeve,” je poudaril vodja gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča Vladimir Balažic. Delo sodnikov se po njegovem mnenju ne sme ocenjevati zgolj po številu rešenih zadev, saj bi to pomenilo, da bi sodniki najprej reševali najlažje zadeve.

Gospodarski sodniki namreč samo 25 odstotkov zadev rešijo s sodbami. “To je nevzdržno,” je poudaril Balažic. Sodnikom gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča se zato v dveh poskusnih letih delo ne bo ocenjevalo na ta način.

Med gospodarskimi spori je veliko predvsem sporov majhne vrednosti, ki sicer tečejo hitreje in so enostavnejši, zato so se po Balažicevih besedah odločili, da bodo takšne primere pod vodstvom sodnikov reševali strokovni sodelavci. “Leta 2012 se je za 37 odstotkov povečalo število takšnih rešenih zadev, bistveno se je povečalo predvsem število zadev rešenih s sodbo,” je poudaril Balažic.

Krajši postopki za izboljšane plačilne discipline

“V praksi opažamo, da se v mnogih primerih dolžniki upirajo svojim obveznostim samo zato, da pridobivajo na času, zato se jim dolgotrajni sodni postopki izplačajo,” je dejal. Če bodo dolžniki vedeli, da se jim to zaradi hitrejših postopkov ne bo izplačalo, potem bi to po njegovem mnenju posledično moralo vplivati tudi na izboljšanje plačilne discipline.

Vodja službe za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča Gregor Strojin pa je predstavil projekt poslovnega skladišča podatkov in predsednikove plošče, namenjenega usklajevanju delovanja vseh slovenskih sodišč.

Z novimi postopki, tehnologijami in orodji so spremenili pretvorbo podatkov v informacije in s tem olajšali delo sodišč, je pojasnil Strojin. Od leta 2008 do 2012 se je tudi zaradi tega sistema zmanjšalo število nerešenih zadev, krajši je tudi čas njihovega reševanja.

STA