Na sonce le po pameti in previdno
Tople sončne dni nekateri, zlasti v Primorju, že namenjajo sončenju, saj je želja po čokoladni polti močnejša od skrbi za zdravje. Čeprav je o nevarnostih za pojav kožnega raka veliko znanega in mu je aprila namenjen mednarodni dan, mnogi zanemarjajo svarila, da je vpliv UV žarkov na nezaščiteno kožo škodljiv in lahko celo usoden. To poudarja tudi zdravnik dermatolog Marko Vok iz Izole.
MELANOM> Primorska je najbolj osončeno območje, zato je ob pripeki nevarnost za nastanek kožnih bolezni in melanoma toliko večja.
Vse pogostejša bolezen
Dermatolog Marko Vok omenja, da obolevnost za melanomom na Primorskem ni večja od preostalih območij, vendar število bolnikov vztrajno narašča - pri nas, po Evropi in svetu. “Po strokovni oceni se število obolelih za kožnim rakom (melanomom) podvoji vsakih deset do petnajst let,” pravi Vok.
Do sredine osemdesetih let je bil kožni melanom pri nas redka vrsta raka. V letu 1986 je za njim obolelo 117 ljudi, leta 2007 že 464, število bolnikov se še povečuje. Ob tem sogovornik omenja naraščanje števila obolelih za obliko nemelanomskega kožnega raka, “ki je pogostejša od melanoma, k sreči občutno manj nevarna, zdravljenje pa je drago. Primorje je območje z večjo pojavnostjo te oblike raka, kar je tudi posledica večje osončenosti.”
Po znanih podatkih se oblike nemelanomskega kožnega raka najpogosteje pojavljajo na koži obraza (ta je najbolj izpostavljena soncu), vendar ni splošnega pravila, kje vse se lahko pojavi. Maligni melanom se pri moških pogosto pojavi na trupu, pri ženskah na nogah. “Znano pa je, da pigmentne celice, iz katerih se lahko razvije, niso le v koži, zato lahko nastane tudi v nekaterih organih, kar pa je zelo redko. Maligni melanom se v 95 odstotkih primerov razvije na koži.”
Koža, spomin in predsodki
Nemelanomski kožni rak je zlasti bolezen starejših, ki so večidel življenja prebili na soncu (kmetje, ribiči, vrtnarji, gradbinci, športniki). “Za nastanek nemelanomskega kožnega raka je potrebna 'dolga kilometrina' - celotna kumulativna doza UV žarkov, ki jo prejemamo vse življenje. Koža ima izvrsten spomin, vanj shrani sleherno izpostavljanje soncu. Pri tem ima pomembno vlogo še fototip kože - veliko bolj ogroženi so svetlopolti ljudje,” opozarja zdravnik.
Vsako leto melanom odkrijejo pri 500 Slovencih, pri večini v zgodnji fazi. Pogosto obolijo odrasli med 40. in 75. letom. Zadnje desetletje se je število novo odkritih melanomov podvojilo.
Skladno s pojavnostjo kožnega raka se spreminjajo tudi znanstvena spoznanja. Medicinska stroka je o škodljivih učinkih UV žarkov ljudi začela opozarjati že v osemdesetih letih minulega stoletja. Dotlej je veljalo, da je sončenje zdravo.
Veliko ljudi ima odpor do uporabe zaščitnih mazil, ki kožo deloma ubranijo pred škodljivimi vplivi UV žarkov. Otepajo se jih zlasti moški, češ da to ni možato. Vok dodaja, da imajo predsodke tudi starejši: “Ostareli pacienti še prikimajo nasvetu o slamniku pri delu na njivi, odkimavajo pa tistemu o zaščitni kremi.”
Pregledujte si kožo
Mnogi pogosto ne opazijo, da bi bil madež na koži lahko kožni rak. Dermatolog svetuje: “Nujno bi si morali kožo redno pregledovati. Še zlasti pozorni morajo biti na pigmentne spremembe, ki se na novo pojavijo, pa tudi na spreminjanje pigmentnega znamenja.”
Sogovornik našteva, na kaj moramo biti pozorni pri pregledovanju znamenj: “Zlasti na spreminjane barve (najpogosteje je črna, vendar kdaj tudi rdeča ali bela), na spreminjanje robov, oblike, velikosti, na nenadno izbočenost prej gladkega znamenja, pa tudi na nenaden izrazit srbež znamenja.”
Vzroke za nastanek melanoma pripisujejo večji izpostavljenosti ljudi UV-žarkom, večanju ozonske luknje in z njo povezano občutljivost. Bolezen je povezana še s posledico izpostavljenosti UV-žarkom v otroštvu in z dedno nagnjenostjo - ko gre nasploh za veliko kožnih znamenj, iz njih pa se lahko razvije melanom.
Pigmentna znamenja se nenehno spreminjajo, vendar pa moramo biti pozorni na hitrost sprememb: “Če gre za izrazito spremembo enega znamenja, za spremembe, ki se pojavijo v nekaj tednih ali mesecih, je treba k zdravniku,” svetuje Vok.
Za pregledovanje znamenj na teže opaznih mestih si pomagamo z ogledali ali za to prosimo bližnje. Nasvet velja tudi za lasišče. “Če zaznamo kakršno koli izrazito spreminjanje pigmentnega znamenja v kratkem času, je treba takoj k osebnemu zdravniku, ki presodi, ali je nujna napotitev k dermatologu,” pravi Vok.
Vzroki za pojav raka
Medicina še ni odkrila natančnih vzrokov, zakaj se iz navadnega znamenja razvije melanom. “Domnevamo pa,” pojasnjuje sogovornik, “da imajo pomembno vlogo sončni žarki in dedna nagnjenost. Transformacija melanocitnih nevusov v kožni maligni melanom je sicer redka, saj se po znanih podatkih le 20 do 30 odstotkov kožnih melanomov razvije iz navadnega znamenja; 70 do 80 odstotkov se jih razvije na tako imenovani zdravi koži.”
Vsakdo bi moral poskrbeti, da ga sonce ne opeče. Nasvet velja zlasti za otroke in najstnike, saj zdravniki ugotavljajo, da se, če je imel nekdo v otroštvu trikrat hude sončne opekline, bistveno zveča tveganje za kasnejši nastanek malignega melanoma.
Zdravljenje
Med posameznimi oblikami melanomov so velike razlike, prav tako potek bolezni. Diagnoza še ne napoveduje smrti. Marko Vok opozarja, da je tudi pri melanomu “prognoza boljša, če ga odkrijemo in zdravimo v zgodnji fazi bolezni. Pri melanomu, kjer so rakave celice le v vrhnjici, je popolna ozdravitev tako rekoč 100 odstotna, se pa bistveno zniža, če ga pričnemo zdraviti v napredujoči obliki. Tedaj se namreč rakave celice že razširijo v bezgavke ali druge organe.”
Podatki dokazujejo, da tudi pri nas bolezen odkrivajo v vse zgodnejši fazi, kar je med drugim posledica ozaveščenosti ljudi. V vseh razvitih državah odkrijejo tega raka v 60 do 70 odstotkih primerov že bolniki sami in zato obiščejo zdravnika. Žal pa terja tudi žrtve. Po podatkih Registra raka je leta 2006 za njim umrlo 96 prebivalcev Slovenije.
Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je metoda ABCDE, ki opozarja, na katere spremembe znamenj moramo biti pozorni - če je znamenje asimetrično, ima nepravilen rob z izrastki, je večbarvno (od svetlo rjave do črne), je večje od šestih milimetrov in se nenadoma pojavijo spremembe v obliki, barvi ter debelini.
Temeljni nasveti
Marko Vok je prepričan, da bi bil boj z melanomom uspešnejši, če bi se pred soncem primerno zaščitili: “To ne pomeni, da moramo spomladi in poleti opustiti vse dejavnosti na soncu, saj sonce blagodejno vpliva na zdravje. Zdravstveni delavci pa opozarjamo na nenehno zaščitno vedenje, ki zmanjša negativne vplive UV žarkov na kožo.”
Znanih je nekaj temeljnih nasvetov, ki velevajo, da se mora vsakdo primerno zaščiti pred soncem, in to vse leto. Za zaščito uporabljajmo pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, ob tem zaščitimo tudi ustnice, veke, vrat, teme (plešo), roke in stopala. Vse predele kože namažemo vsaki dve uri. Poleti preživimo v senci čas med 11. in 16. uro, na soncu nosimo pokrivala, lahka zaščitna oblačila in kakovostna sončna očala. “Čim več bodimo v senci. Dopovejmo si, da je zagorelost za vsako ceno zdravju škodljiva. Otroke sončimo previdno. Tudi pod senčnikom nas lahko opeče sonce. Nikar ne obiskujmo solarijev in ne uporabljajmo naprav za UV obsevanje. Zaščitimo se tudi, ko je oblačno,“ svetuje zdravnik.
Nujna je tudi zaščita v hribih, saj se vsakih 300 metrov nadmorske višine UV žarčenje poveča za štiri do pet odstotkov.
JASNA ARKO
