Na spletu v podporo Assangeu zbrali 52,8 milijona dolarjev v kriptovaluti
V okviru spletne kampanje, ki so jo zagnali v podporo ustanovitelju WikiLeaksa Juliu Assangeu, so zbrali 52,8 milijona ameriških dolarjev v kriptovaluti ether. Sredstva bodo namenjena pravosodni obrambi Assangea, ki mu grozi izročitev ZDA.
LONDON > V sodelovanju z digitalnim umetnikom, znanim pod imenom Pak, je od ponedeljka do danes potekala prodaja zbirk nezamenljivih žetonov (NFT) imenovanih censored.
Nezamenljivi žetoni, neke vrste digitalne umetnine, poznane po angleški kratici NFT so potrdila o lastništvu enkratnih digitalnih objektov. Čeprav se lahko digitalne podobe poljubno kopirajo, lahko samo lastnik nezamenljivega žetona trdi, da ima v lasti original.
Osrednji umetniški izdelek na dražbi je bila digitalna umetnina z nazivom Ura, ki na črnem ozadju in z belimi črkami prikazuje število dni Assangea v zaporu in se vsakodnevno posodablja. Trenutno je na njej zapisano tisoč petintrideset.
Za umetnino Ura so na dražbi zbrali 16.593 ethrov, kar je vredno približno 52,8 milijona dolarjev. Kupila ga je skupina več kot 10.000 Assangeovih privržence združenih v kampanji AssangeDAO. Gre za spletno skupnost, ki dovoljuje članom, da zbirajo sredstva in glasujejo o tem, kako bo organizacija delovala. Zagnali so jo 10. decembra lani, na dan, ko je bila ameriška vlada uspešna s pritožbo na sodbo britanskega sodišča, ki se je izreklo proti Assangeovi izročitvi ZDA.
Konec januarja je londonsko višje sodišče dovolilo Assangu pritožbo na britansko vrhovno sodišče zaradi te odločitve, s čimer je zaenkrat tudi odložena njegova izročitev ZDA. Vrhovno sodišče mora še razsoditi, ali bo zadevo prevzelo v obravnavo.
Assangea je leta 2010 objavil več sto tisoč tajnih ameriških vojaških dokumentov v zvezi z vojnama v Iraku in Afganistanu, zaradi česar mu v ZDA grozi do 175 let zapora. V priporu je že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili.
V ZDA mu želijo soditi zaradi 18 kazenskih obtožb, vključno s kršitvijo zakona o vohunjenju, potem ko je WikiLeaks leta 2010 začel objavljati na tisoče tajnih tajnih datotek in diplomatskih depeš.