Na stotine ranjenih - ker so leta 2017 v članici EU želeli na volišča
Referendum o neodvisnosti španske pokrajine Katalonija je zasenčilo nasilje med policisti, ki so skušali onemogočiti glasovanje, in ljudmi, ki so na voliščih želeli izraziti svojo voljo. V policijskem posredovanju je bilo poškodovanih več kot 700 ljudi in nekaj policistov. Madrid in Barcelona za nasilje obtožujeta drug drugega, v Evropski uniji pa za zdaj večinoma molčijo.
BARCELONA > Ponekod so policisti proti tistim, ki so jih skušali ovirati, uporabili celo gumijaste naboje in gumijevke. Med drugim so streljali na ljudi pri eni od šol v Barceloni, v katero so policisti vstopili, da bi zasegli volilne skrinjice. Pri tem sta bila ranjena dva človeka. Skupaj je bilo v posredovanju policije po zadnjih podatkih katalonskih oblasti ranjenih več kot 700 ljudi. Stanje dveh je resno. Eden od njiju je moški, ki ga je policist z gumijastim nabojem ustrelil v oko. Drugi je doživel srčni infarkt, ko je policija izpraznila volišče.
Tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Trull je odgovornost za dogajanje pripisal španskemu premierju Marianu Rajoyu. Kot je dodal, španske varnostne sile delujejo po načelu “dajmo jih”.
Katalonski premier Carles Puigdemont dejal, da je policija na ljudi, ki skušajo glasovati na referendumu o neodvisnosti, streljala z gumijastimi naboji. Španska policija na “volilne skrinjice, volilne lističe in šole” odgovarja z gumijevkami in gumijastimi naboji, je dejal Puigdemont, ki je to označil za neupravičena in neopravičljiva dejanja.
Španske oblasti pa so katalonskega premierja pozvale, naj konča referendumsko “farso”. “Puigdemont in njegovi sodelavci so edini odgovorni za vse, kar se je danes zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse,” je dejal predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo.
“Prav nihče od nas Kataloncev tega ni pričakoval. Zelo hudo je, da se leta 2017 lahko dogaja kaj takega, da španska policija napada mirne ljudi, starejše, invalide in celo gasilce, ki so jih branili,” pa pravi Katalonka Aurora Calvet, ki izhaja iz vasi Sant feliu de guixols v bližini znanega letovišča Lloret de Mar, družino pa si je ustvarila v Sloveniji in že skoraj dve desetletji živi na Svinem pri Kobaridu.
“Najhuje je, da nihče od španskih policistov ne bo kaznovan za nasilje. Medtem pa Španija napoveduje visoke denarne kazni za člane volilnih komisij, ravnatelje šol in župane, ki so omogočili referendum,” je ogorčena. “Glasovala sem že pred nekaj tedni po pošti. Za osamosvojitev. Tako sem bila vesela, da sem prijateljem poslala fotografijo izpred pošte v Kobaridu s sporočilom: upam, da bo tudi pri vas tako mirno,” je povedala. “Takšno nasilje gotovo ne vodi v dialog. Kvečjemu je zaradi tega še več ljudi za samostojnost Katalonije, tudi priseljenci, denimo,” ocenjuje.
Vprašanje pa je, koliko glasovnic bo organizatorjem referenduma sploh uspelo zbrati, se sprašuje. Aurora Calvet za katalonsko ministrstvo za zunanje zadeve v zadnjem obdobju opravlja tudi delo poročevalke za Slovenijo: spremlja, kaj slovenski mediji poročajo o referendumu. Opazila je, da so bili v soboto vodilni slovenski politiki previdni z izjavami, a to je po njenem tudi razumljivo: “Saj se niti Evropska unija ni odzvala.”
KATJA GLEŠČIČ, STA
