Na Tržaškem filmskem festivalu tudi štirje slovenski filmi
“Kot da bi se vrnili v strašni srednji vek.” Tako je nezavidljivo stanje v kulturi komentirala predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Predstavitev programa letošnjega že 22. Tržaškega filmskega festivala (Trieste film festival) na tiskovni konferenci v petek v Trstu je bila v znamenju nezavidljivega finančnega stanja v evropski kinematografiji.
TRST >“Živimo v času suhih krav za kulturo,” je še komentirala predsednica tržaške pokrajine, “kot da bi bila kultura luksuz za maloštevilne.”
Dolgoletna predsednica festivala Annamaria Percavassi pa je z zanjo značilnim optimizmom navdušeno govorilo o letošnjem programu festivala, ki kljub skromnejšim finančnim sredstvom ni bil deležen bistvenih rezov. “Težave so le s kinodvoranami v mestu,” je dejala predsednica, “Filme bomo letos predvajali v gledališču Miela in v kinematografu Ariston na mestnem obrobju. Hkrati upamo, da bomo do naslednjega festivala v središču mesta našli kakšno ustreznejšo lokacijo.”
Tržaški filmski festival, ki je že dvajset let osrednji filmski dogodek v Trstu, še ni prebolel izgube uglednega in zaradi svoje središčne umeščenosti izjemno atraktivnega kinematografa Excelsior. “Ampak, obzorja se jasnijo,” je še dejala predsednica Percavassijeva. “Za gledališčem Miela namreč načrtujejo izgradnjo Filmske hiše, v kateri bodo svoj dom našli številni ljubitelji filma in njegovi ustvarjalci.” Manj navdušenja pa je pokazala za idejo, da bi v enega združili vseh pet ali šest filmskih festivalov, ki se dogajajo v Trstu, saj bi to pomenilo “izgubo nezamenljive identitete vsakega od njih”.
Cirkus Columbia za uvod
Letošnji festival srednje- in vzhodnoevropskega filma se bo začel v četrtek, 20. januarja, s predvajanjem filma Cirkus Columbia režiserja Danisa Tanovića, dobitnika oskarja za Nikogaršnja zemlja (No man's land) leta 2002. Režiser naj bi s svojo prisotnostjo oplemenitil otvoritev festivala, napovedujejo pa tudi prihod glavnega igralca Mikija Manojlovića. V filmu igra glavno žensko vlogo Mira Furlan.
Festival se bo sklenil v sredo, 26. januarja, s filmom Chantrapas gruzijskega režiserja Otarja Iosselianija, ki so ga z uspehom predvajali na zadnjem festivalu v Cannesu.
Vmes se bo dogajalo marsikaj za filmske sladokusce zanimivega. Predstavilo se bo tudi nekaj slovenskih filmskih ustvarjalcev. Ponedeljek, 24. januarja, bo tako rekoč slovenski dan. V sekciji Filmske cone (Zone di cinema) bodo v Aristonu predvajali dva filma: Piran-Pirano režiserja Gorana Vojnovića in Elena (film o Eleni Pečarič) Katje Lenart in Marka Bratuša. V gledališču Miela pa bodo prikazali dokumentarec Pesem uporaAndraža Pöschla. Dan kasneje, 25. januarja, bodo v Aristonu predvajali še film Anje MedvedPogledi skozi železno zaveso.
“O Vojnovićevem filmu se bo zanesljivo še veliko govorilo,” je na tiskovni konferenci napovedala Annamaria Percavassi, “saj svojo vsebino zajema iz polpretekle zgodovine naših krajev”. V Trstu živi veliko ezulov iz istrskih obalnih mest, ki so osvobajanje Istre ob koncu druge svetovne vojne doživeli na svoji koži in bodo zato filmsko dogajanje primerjali in soočali s svojimi spomini.
Osem filmskih premier
Za glavno nagrado festivala se bo v konkurenci celovečercev potegovalo osem premierno predstavljenih filmov. Med favorite uvrščajo Aurore romunskega režiserja Cristija Puiua, BeseSrđana Karanovića in Tilve Roša novinca Nikole Ležaića.
Za naziv najboljšega kratkometražnega filma se bo letos potegovalo 17 del, v konkurenci dokumentarcev pa bodo predvajali 16 filmov, med njimi zgodbo mlade narkomanke KatkaHelene Treštikove, in dokumentarec o filmskih ambicijah jugoslovanskega predsednika Tita Cinema Komunistov, Mire Turajlića.
Med novostmi letošnjega festivala velja opozoriti na posebno nagrado Corso Salani v spomin na enega najoriginalnejših avtorjev italijanske kinematografije. Pet izbranih filmih ustvarjalcev bo 26. januarja v gledališču Miela predstavilo svoje projekte (“work in progress”) in zmagovalec bo dobil 10.000 evrov za dokončanje filma.
Protagonist letošnje retrospektive bo ukrajinski režiser Sergej Loznica. Predvajali bodo 12 njegovih filmov, posnetih v obdobju od leta 1996 dalje. Ob Fabriki, Blokadi in Predstavleniu bodo prikazali tudi njegov zadnji dokumentarec, ironični Sčastje moje (Moja sreča). Na festivalu bodo predvajali tudi štiri celovečerne filme slovaškega režiserja Dušana Hanáka.
V okviru projekta Eastweek, ki je namenjen mladim talentom in pri katerem sodelujejo filmske akademije vzhodne Evrope, pa se bodo študentje srečali s priznanim režiserjem Jirijem Menzlom (23. januarja ob 14.30) in igralcem Radetom Šerbedžijo (24. januarja ob 14.30).
ROBERT ŠKRLJ
